Sveto pismo v enem letu

Poglavje 12

¹ Šest dni pred pasho je Jezus prišel v Betanijo, kjer je bil Lazar, ki ga je Jezus obudil od mrtvih. ² Tam so mu pripravili večerjo; Marta je stregla, Lazar pa je bil eden izmed tistih, ki so bili z njim pri mizi. ³ Tedaj je Marija vzela funt dragocenega dišavnega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu noge obrisala s svojimi lasmi. Hiša se je napolnila z vonjem po dišavnem olju. ⁴ Juda Iškarijot, eden izmed njegovih učencev, ki ga je pozneje izdal, je rekel: ⁵ »Zakaj tega olja ne bi prodali za tristo denarijev in te dali ubogim?« ⁶ Tega pa ni rekel, ker bi skrbel za uboge, ampak ker je bil tat; imel je namreč denarnico in si je prilaščal, kar so dajali vanjo. ⁷ Jezus je rekel: »Pusti jo, naj ga prihrani za moj pogrebni dan. ⁸ Uboge imate namreč vedno med seboj, mene pa nimate vedno.« ⁹ Velika množica Judov je izvedela, da je tam, in ni prišla le zaradi Jezusa, ampak da bi videla tudi Lazarja, katerega je obudil od mrtvih. ¹⁰ Véliki duhovniki pa so sklenili umoriti tudi Lazarja, ¹¹ ker se je zaradi njega veliko Judov ločilo od njih in verovalo v Jezusa. ¹² Drugi dan je velika množica, ki je prišla na praznik, slišala, da Jezus prihaja v Jeruzalem. ¹³ Vzeli so palmove veje, mu šli naproti in vzklikali:
»Hozána!
Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!
In Izraelov kralj!« ¹⁴ Jezus je našel oslička in sédel nanj, kakor je pisano: ¹⁵ Ne boj se, sionska hči!
Glej, tvoj kralj prihaja,
sedeč na osličjem mladiču. ¹⁶ Njegovi učenci sprva tega niso razumeli. Ko pa je bil Jezus poveličan, so se spomnili, da je bilo to pisano o njem in da so mu to storili. ¹⁷ Množica, ki je bila pri njem, ko je poklical Lazarja iz groba in ga obudil od mrtvih, je torej pričala zanj. ¹⁸ Zato mu je množica tudi prišla naproti, ker so slišali, da je naredil to znamenje. ¹⁹ Farizeji pa so govorili med seboj: »Vidite, da nič ne dosežete. Glejte, vse je odšlo za njim.« ²⁰ Med tistimi, ki so na praznik prišli počastit Boga, je bilo tudi nekaj Grkov. ²¹ Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsajde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, radi bi videli Jezusa.« ²² Filip je šel in to povedal Andreju. Andrej in Filip pa sta stopila k Jezusu in mu to povedala. ²³ Jezus jima je odgovoril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. ²⁴ Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. ²⁵ Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. ²⁶ Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.«

Poglavje 14

¹ Asá je delal, kar je dobro in prav v očeh Gospoda, njegovega Boga. ² Odpravil je tuje oltarje in višine, razbil stebre in posekal ašere. ³ Rekel je Judovcem, naj iščejo Gospoda, Boga svojih očetov, in se ravnajo po postavi in zapovedi. ⁴ Iz vseh Judovih mest je odstranil višine in kadilne oltarje. In kraljevina je pod njim imela mir. ⁵ Po Judu je lahko zidal utrjena mesta, ker je dežela imela mir. Tista leta se mu ni bilo treba vojskovati, kajti Gospod mu je naklonil počitek. ⁶ Zato je rekel Judovcem: »Zidajmo ta mesta in jih obdajmo z obzidjem, s stolpi, z vrati in zapahi, dokler je dežela še naša! Ker smo iskali Gospoda, svojega Boga, ker smo ga iskali, nam je naklonil počitek krog in krog.« In zidali so in imeli uspeh. ⁷ Asá je imel vojsko, v kateri je bilo tristo tisoč Judovcev, ki so nosili dolge ščite in sulice, in dvesto osemdeset tisoč Benjaminovcev, ki so nosili male ščite in streljali z lokom – bili so sami hrabri vojščaki. ⁸ Proti njim je krenil Etiopec Zerah z vojsko, ki je štela milijon mož in tristo bojnih voz; prišel je do Maréše. ⁹ Asá mu je šel nasproti; v dolini Cefáti pri Maréši so se razporedili za boj. ¹⁰ Asá je klical h Gospodu, svojemu Bogu, in rekel: »Gospod, če ti priskočiš na pomoč, zate ni razlike med mogočnim in nemočnim; pomagaj nam torej, Gospod, naš Bog! Nate se zanašamo in v tvojem imenu smo se prišli bojevat s to množico. O Gospod, ti si naš Bog; noben smrtnik naj se ne skuša meriti s teboj!« ¹¹ In Gospod je udaril po Etiopcih pred Asájem in pred Judovci. Etiopci so se spustili v beg, ¹² Asá pa jih je podil s svojo vojsko do Gerárja. Padlo je toliko Etiopcev, da se niso več opomogli: zlomili so se pred Gospodom in pred njegovo vojsko. Judovci so odnesli silno veliko plena. ¹³ Premagali so vsa mesta okrog Gerárja, kajti ljudi je navdal strah Gospodov; oplenili so vsa mesta, ker je bilo v njih veliko blaga. ¹⁴ Udarili so tudi na šotore lastnikov čred, odgnali veliko drobnice in kamel ter se vrnili v Jeruzalem.

Poglavje 15

¹ Ko je Božji duh prišel na Odédovega sina Azarjája, ² je šel Asáju naproti in mu rekel: »Poslušajte me, Asá in ves Juda in Benjamin! Gospod je z vami, kadar ste vi z njim. Če ga boste iskali, se vam bo dal najti. Če pa ga boste zapustili, vas bo zapustil. ³ Izrael je bil dolgo brez pravega Boga, brez duhovnika, ki bi ga učil, in brez postave. ⁴ V svoji stiski pa se je vrnil h Gospodu, Izraelovemu Bogu; iskali so ga in dal se jim je najti. ⁵ Takrat ni bil varen tisti, ki je odhajal na pot ali se je vračal, saj je med vsemi prebivalci dežel vladala velika zmešnjava. ⁶ Pokončavali so se: en narod drug narod in eno mesto drugo mesto, kajti Bog jih je begal z vsakovrstno nadlogo. ⁷ Bodite torej močni! Vaše roke naj ne omagajo, kajti za vaše delo vas čaka nagrada.« ⁸ Ko je Asá slišal te besede in prerokovanje Odéda, se je opogumil in odstranil gnusobe iz vse Judove in Benjaminove dežele in iz mest, ki jih je osvojil v Efrájimskem pogorju, ter obnovil Gospodov oltar, ki je stal pred Gospodovim preddverjem. ⁹ Sklical je vse Judovce in Benjaminovce in tiste Efrájimce, Manásejevce in Simeonovce, ki so se naselili pri njih – mnogi iz Izraela so se namreč zatekli k njemu, ko so videli, da je z njim Gospod, njegov Bog. ¹⁰ Zbrali so se v Jeruzalemu tretji mesec v petnajstem letu Asájevega kraljevanja ¹¹ in darovali tisti dan Gospodu od plena, ki so ga pripeljali: sedemsto volov in sedem tisoč glav drobnice. ¹² Potem so se zavezali, da bodo iskali Gospoda, Boga svojih očetov, z vsem srcem in z vso dušo; ¹³ kdor koli pa ne bo iskal Gospoda, Izraelovega Boga, bo usmrčen, naj bo majhen ali velik, moški ali ženska. ¹⁴ Prisegli so Gospodu na ves glas, z vriskanjem med donenjem trobent in rogov. ¹⁵ Ves Juda se je veselil prisege, saj so prisegli iz vsega srca; z vso voljo so ga iskali in dal se jim je najti. Gospod jim je naklonil počitek krog in krog. ¹⁶ Kralj Asá je celo svoji materi Maáhi odvzel čast kraljice matere, ker je Ašeri napravila ostudno podobo. Asá je podrl njeno ostudno podobo, jo zdrobil in sežgal v potoku Cedronu. ¹⁷ Višin pa niso odstranili iz Izraela. Vendar je bilo Asájevo srce neoporečno vse njegove dni. ¹⁸ V Božjo hišo je prinesel posvečene darove svojega očeta in svoje darove: srebro, zlato in posodje. ¹⁹ In ni bilo več vojne do petintridesetega leta Asájevega kraljevanja.

Poglavje 77

² Moj glas gre k Bogu, moram vpiti,
moj glas gre k Bogu, da mi bo prisluhnil. ³ Na dan svoje stiske iščem Gospoda,
ponoči se moja roka izteguje in ne omaguje,
moja duša se noče potolažiti. ⁴ Spominjam se Boga in vzdihujem,
tožim in moj duh obupuje. Sela. ⁵ Veke mojih oči razpiraš,
zbegan sem, da ne morem govoriti. ⁶ Preudarjam dneve od nekdaj,
leta davnih vekov. ⁷ Ponoči se spominjam svoje glasbe,
s svojim srcem tožim
in moj duh išče: ⁸ »Nas bo mar Gospod na veke zavračal,
ne bo nikoli več dobrohoten? ⁹ Je za vedno izginila njegova dobrota,
je končal izrek za vse rodove? ¹⁰ Je Bog pozabil biti milostljiv,
je v jezi zaprl svoje usmiljenje?« Sela. ¹¹ In dejal sem: »V tem je moja bolečina,
da se je spremenila desnica Najvišjega.« ¹² Spominjam se del Gospodovih,
zares, od nekdaj se spominjam tvojega čudeža. ¹³ Premišljam o vsem tvojem delovanju,
o tvojih dejanjih tožim. ¹⁴ O Bog, v svetišču je tvoja pot;
kateri bog je velik kakor Bog? ¹⁵ Ti si Bog, ki dela čudeže,
spoznati daješ svojo moč med ljudstvi. ¹⁶ Z laktom si odrešil svoje ljudstvo,
Jakobove in Jožefove sinove. Sela. ¹⁷ Videle so te vode, o Bog,
videle so te vode, stokale so,
tudi morske globine so trepetale. ¹⁸ Oblaki so lili vode,
oglašali so se oblaki,
tudi tvoje puščice so švigale. ¹⁹ Glas tvojega groma je bil v viharju,
bliski so razsvetljevali zemeljski krog,
trepetala in tresla se je zemlja. ²⁰ Čez morje je vodila tvoja pot,
tvoja steza čez velike vode,
a tvojih sledov ni bilo mogoče spoznati. ²¹ Kakor čredo si vodil svoje ljudstvo,
z Mojzesovo in Aronovo roko.