Sveto pismo v enem letu

Poglavje 11

²⁸ In ko je to rekla, je odšla in poklicala Marijo, svojo sestro. Skrivaj ji je dejala: »Učitelj je tukaj in te kliče.« ²⁹ Ko je ta to slišala, je hitro vstala in mu šla naproti. ³⁰ Jezus še ni prišel v vas; še vedno je bil na kraju, kjer mu je prišla naproti Marta. ³¹ Judje, ki so bili pri njej v hiši in jo tolažili, so videli, da je Marija hitro vstala in odšla ven. Stopili so torej za njo, ker so mislili, da je šla h grobu, da bi tam jokala. ³² Marija je prišla tja, kjer je bil Jezus. Ko ga je zagledala, mu je padla k nogam in mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl.« ³³ Ko je Jezus videl, da joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, je bil v duhu pretresen in se je vznemiril. ³⁴ In dejal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!« ³⁵ Jezus se je zjokal. ³⁶ Judje so tedaj govorili: »Glejte, kako ga je imel rad.« ³⁷ Nekateri izmed njih pa so dejali: »Ali ni mogel on, ki je slepemu odprl oči, tudi storiti, da bi ta ne umrl?« ³⁸ Jezus je bil v sebi spet pretresen in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen. ³⁹ Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.« ⁴⁰ Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« ⁴¹ Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. ⁴² Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« ⁴³ In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« ⁴⁴ In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povoji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustite, naj gre!« ⁴⁵ Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je storil, je začelo verovati vanj. ⁴⁶ Nekateri izmed njih so šli k farizejem in jim povedali, kaj je storil Jezus. ⁴⁷ Véliki duhovniki in farizeji so sklicali zbor in govorili: »Kaj naj storimo? Ta človek namreč dela veliko znamenj. ⁴⁸ Če ga pustimo kar tako, bodo vsi verovali vanj. Prišli bodo Rimljani in nam vzeli sveti kraj in narod.« ⁴⁹ Eden izmed njih, Kajfa, ki je bil tisto leto véliki duhovnik, jim je rekel: »Vi nič ne veste ⁵⁰ in ne pomislite, da je za vas bolje, da en človek umre za ljudstvo in ne propade ves narod.« ⁵¹ Tega pa ni rekel sam od sebe, ampak je zato, ker je bil tisto leto véliki duhovnik, prerokoval, da mora Jezus umreti za narod; ⁵² pa ne samo za narod, temveč tudi zato, da bi razkropljene Božje otroke zbral v eno. ⁵³ Od tega dne je bilo torej sklenjeno, da ga usmrtijo. ⁵⁴ Jezus poslej ni več očitno hodil med Jude, ampak je šel od tam v pokrajino blizu puščave, v mesto, ki se imenuje Efraím, in je ostal tam s svojimi učenci. ⁵⁵ Bližala pa se je judovska pasha. Veliko ljudi s podeželja je pred pasho šlo v Jeruzalem, da bi se obredno očistili. ⁵⁶ Iskali so Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: »Kaj se vam zdi? Da ne bo prišel na praznik?« ⁵⁷ Véliki duhovniki in farizeji pa so izdali ukaz, naj tisti, ki bi izvedel, kje je, naznani, da ga bodo prijeli.

Poglavje 12

¹ Ko si je Roboám utrdil kraljevsko oblast in postal močan, je zapustil Gospodovo postavo, in z njim ves Izrael. ² V petem letu kralja Roboáma pa je prišel nad Jeruzalem egiptovski kralj Šišák – ker so se izneverili Gospodu – ³ s tisoč dvesto bojnimi vozovi in šestdeset tisoč konjeniki. Vojaštva, ki je prišlo z njim iz Egipta, je bilo brez števila: Libijci, Súkijci, Etiopci. ⁴ Zavzel je utrjena mesta v Judu in prišel do Jeruzalema. ⁵ Tedaj je prišel k Roboámu in Judovim knezom, ki so se pred Šišákom umaknili v Jeruzalem, prerok Šemajá in jim rekel: »Tako govori Gospod: Vi ste zapustili mene, zato sem tudi jaz vas prepustil Šišákovi roki.« ⁶ Izraelovi knezi in kralj pa so se ponižali in rekli: »Pravičen je Gospod.« ⁷ Ko je Gospod videl, da so se ponižali, se je Šemajáju zgodila Gospodova beseda, rekoč: »Ker so se ponižali, jih ne bom pokončal; v kratkem jim bom naklonil rešitev. Moj srd se ne bo razlil čez Jeruzalem po Šišákovi roki, ⁸ vendar mu bodo podložni, da bodo vedeli, kaj pomeni služiti meni in kaj služiti kraljestvom drugih dežel.« ⁹ Egiptovski kralj Šišák je torej šel nad Jeruzalem. Pobral je zaklade iz Gospodove hiše in zaklade iz kraljeve hiše: vse je odnesel. Pobral je tudi zlate ščite, ki jih je naredil Salomon. ¹⁰ Namesto njih je kralj Roboám napravil bronaste ščite in jih izročil poveljnikom telesne straže, ki je stražila pri vhodu v kraljevo hišo. ¹¹ Kadar koli je šel kralj v Gospodovo hišo, so prišli telesni stražarji in jih nosili, potem pa so jih spet odnesli v stražarnico. ¹² Ker se je ponižal, se je Gospodova jeza odvrnila od njega, tako da niso bili popolnoma uničeni. Tudi v Judu je bilo namreč še nekaj dobrega. ¹³ Kralj Roboám se je utrdil v Jeruzalemu in je kraljeval. Enainštirideset let je imel, ko je postal kralj, in sedemnajst let je vladal v Jeruzalemu, v mestu, ki ga je Gospod izvolil izmed vseh Izraelovih rodov, da tam postavi svoje ime. Njegovi materi je bilo ime Naáma; bila je Amónka. ¹⁴ Delal je, kar je húdo, ker ni pripravil svojega srca, da bi iskalo Gospoda. ¹⁵ Roboámova dela, od prvih do zadnjih – mar niso zapisana v delih preroka Šemajája in vidca Jedója, pa tudi rodovnik? Med Roboámom in Jerobeámom so bile vse dni vojne. ¹⁶ Ko je Roboám legel k svojim očetom, je bil pokopan v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Abíja.

Poglavje 13

¹ V osemnajstem letu kralja Jerobeáma je nad Judom zavladal Abíja. ² Tri leta je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Mihája; bila je hči Uriéla iz Gíbee.Med Abíjem in Jerobeámom je bila vojna. ³ Abíja je začel boj z vojsko hrabrih vojščakov – štiristo tisoč izbranih mož. Jerobeám pa je krenil v boj proti njemu z osemsto tisoč izbranimi možmi, hrabrimi vojščaki. ⁴ Abíja se je postavil na hrib Cemarájim, ki je v Efrájimskem pogorju, in rekel: »Poslušajte me, Jerobeám in vsi Izraelci! ⁵ Mar res ne veste, da je Gospod, Izraelov Bog, kraljevanje nad Izraelom na veke izročil Davidu, njemu in njegovim sinovom s solno zavezo? ⁶ Toda Nebátov sin Jerobeám, služabnik Davidovega sina Salomona, se je vzdignil in uprl svojemu gospodarju. ⁷ Ob njem so se zbrali malopridneži in ničvredneži ter uklonili Salomonovega sina Roboáma, ker je bil mlad in neodločen in jim ni bil kos. ⁸ In zdaj mislite, da se boste kosali z Gospodovim kraljestvom, ki ga imajo v rokah Davidovi potomci, ker vas je pač zelo veliko in imate pri sebi zlati teleti, ki vam ju je Jerobeám naredil za bogova. ⁹ Ali niste pregnali Gospodovih duhovnikov, Aronovih potomcev, in levitov in si naredili duhovnike kakor ljudstva drugih dežel? Kdor koli pride z mladim juncem in s sedmimi ovni, da bi se dal posvetiti, lahko postane duhovnik nebogov. ¹⁰ Naš Bog pa je Gospod in mi ga nismo zapustili. Kot duhovniki služijo Gospodu Aronovi sinovi; tudi leviti so na delu. ¹¹ Jutro za jutrom in večer za večerom darujejo Gospodu žgalne daritve in dišeče kadilo, polagajo hlebe na čisto mizo in vsak večer prižigajo svetilke na zlatem svečniku. Mi se namreč držimo določbe Gospoda, našega Boga, vi pa ste ga zapustili. ¹² Glejte, z nami je na čelu Bog in njegovi duhovniki z donečimi trobentami, da zatrobijo v boj proti vam! Izraelci, nikar se ne bojujte proti Gospodu, Bogu vaših očetov, kajti ne boste imeli uspeha!« ¹³ Jerobeám jih je obkolil z zasedo, ki jim je prišla za hrbet, tako da so bili pred Judovci, zaseda pa za njimi. ¹⁴ Ko so se Judovci obrnili, glej, so bili napadeni spredaj in zadaj. Zavpili so h Gospodu, duhovniki so zatrobili na trobente ¹⁵ in Judovi možje so zagnali bojni krik. Ko so Judovi možje kričali, je Bog udaril po Jerobeámu in vsem Izraelu pred Abíjem in Judom. ¹⁶ Izraelovi sinovi so bežali pred Judovci in Bog jih je dal v njihove roke. ¹⁷ Abíja in njegovo ljudstvo sta jim prizadela hud poraz. Izmed Izraelcev je padlo pobitih petsto tisoč izbranih mož. ¹⁸ Tisti čas so bili torej Izraelovi sinovi ponižani, Judovci pa so se okrepili, ker so se oprli na Gospoda, Boga svojih očetov. ¹⁹ Abíja je zasledoval Jerobeáma in mu odvzel mesta Betel in njegova naselja, Ješáno in njena naselja ter Efrón in njegova naselja. ²⁰ Jerobeám si v Abíjevih dneh ni več opomogel; Gospod ga je udaril in je umrl. ²¹ Abíja pa se je močno okrepil. Vzel si je štirinajst žená in rodilo se mu je dvaindvajset sinov in šestnajst hčerá. ²² Druga Abíjeva dela, njegove poti in besede so zapisani v razlagi preroka Idója. ²³ Ko je Abíja legel k svojim očetom, so ga pokopali v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Asá. V njegovih dneh je imela dežela deset let mir.

Poglavje 76

² V Judu se je dal Bog spoznati,
v Izraelu je njegovo ime veliko. ³ V Salemu je bil njegov šotor,
na Sionu njegovo prebivališče. ⁴ Tam je razbil bliske loka,
ščit, meč in bojno orožje. Sela. ⁵ Ti si sijoč, veličasten,
bolj kakor gore plena. ⁶ Oplenjeni so bili močni v srcu,
zadremali so v svoje spanje,
nihče od bojevnikov ni našel svoje roke. ⁷ Od tvoje grožnje, Bog Jakobov,
sta otrpnila voz in konj. ⁸ Ti, strašen si ti,
kdo bo mogel obstati pred tabo
od tedaj, odkar je tvoja jeza? ⁹ Iz nebes si dal slišati sodbo,
zemlja se je zbala in utihnila, ¹⁰ ko je vstal Bog k sodbi,
da bi rešil vse ponižne na zemlji. Sela. ¹¹ Tudi človeška srditost ti bo v hvalo,
ostanek srditosti si boš opasal. ¹² Napravite zaobljube in jih izpolnite Gospodu, svojemu Bogu!
Vsi, ki ga obkrožajo, naj prinašajo darove Strašnemu; ¹³ on pristriže duha knezov,
strašen je za kralje zemlje.