Sveto pismo v enem letu

Poglavje 11

¹ Bil pa je neki bolnik, Lazar iz Betanije, iz vasi Marije in njene sestre Marte. ² Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z dišavnim oljem in mu obrisala noge s svojimi lasmi. Njen brat Lazar je bil bolan. ³ Sestri sta tedaj poslali Jezusu sporočilo: »Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.« ⁴ Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin.« ⁵ Jezus pa je ljubil Marto, njeno sestro in Lazarja. ⁶ Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil. ⁷ Nato je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo.« ⁸ Učenci so mu dejali: »Rabi, pravkar so te hoteli Judje kamnati, pa greš spet tja?« ⁹ Jezus je odgovoril: »Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi podnevi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; ¹⁰ če pa kdo hodi okrog ponoči, se spotakne, ker v njem ni luči.« ¹¹ To je rekel, in nato jim je dejal: »Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.« ¹² Učenci pa so mu rekli: »Gospod, če spi, bo ozdravel.« ¹³ Jezus je govoril o njegovi smrti, oni pa so mislili, da govori o navadnem spanju. ¹⁴ Tedaj jim je Jezus povedal odkrito: »Lazar je umrl. ¹⁵ Zaradi vas pa se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali. A pojdimo k njemu!« ¹⁶ Tomaž, ki se je imenoval Dvojček, je tedaj rekel součencem: »Pojdimo še mi, da umremo z njim!« ¹⁷ Ko je torej Jezus prišel, je odkril, da je Lazar že štiri dni v grobu. ¹⁸ Betanija pa je blizu Jeruzalema, približno petnajst stadijev od njega. ¹⁹ Veliko Judov je prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi njunega brata. ²⁰ Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti; Marija pa je sedela doma. ²¹ Marta je tedaj rekla Jezusu: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl; ²² a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga zaprosiš.« ²³ Jezus ji je rekel: »Tvoj brat bo vstal.« ²⁴ Marta mu je dejala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« ²⁵ Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; ²⁶ in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« ²⁷ Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Mesija, Božji Sin, ki prihaja na svet.«

Poglavje 10

¹ Roboám je šel v Sihem; v Sihem je namreč prišel ves Izrael, da bi ga postavil za kralja. ² Ko pa je za to izvedel Nebátov sin Jerobeám, ki je bil v Egiptu, kamor je zbežal pred kraljem Salomonom, se je vrnil iz Egipta. ³ Poslali so ponj in ga poklicali. Jerobeám in ves Izrael sta prišla k Roboámu, ga nagovorila in rekla: ⁴ »Tvoj oče nam je otežil jarem; olajšaj nam zdaj trdo službo svojega očeta in težki jarem, ki nam ga je naložil, pa ti bomo služili.« ⁵ Rekel jim je: »Čez tri dni se vrnite k meni!« In ljudstvo je odšlo. ⁶ Kralj Roboám se je posvetoval s starešinami, ki so bili v službi pri njegovem očetu Salomonu, ko je še živel, in je rekel: »Kako svetujete, da odgovorim temu ljudstvu?« ⁷ Spregovorili so in mu rekli: »Če boš dober do ljudstva, jim ugodil in jim govoril prijazne besede, bodo tvoji služabniki vse dni.« ⁸ Toda zavrgel je nasvet, ki so mu ga dali stari, in se posvetoval z mladimi, ki so zrasli z njim in bili zdaj v njegovi službi. ⁹ Rekel jim je: »Kaj svetujete, da odgovorim temu ljudstvu, ki mi je govorilo in reklo: ›Olajšaj jarem, ki nam ga je naložil tvoj oče‹?« ¹⁰ Mladi, ki so zrasli z njim, so spregovorili in mu rekli: »Takole reci temu ljudstvu, ki ti je govorilo in reklo: ›Tvoj oče nam je jarem otežil, ti pa nam ga olajšaj!‹; takole jim reci: ›Moj mezinec je debelejši kakor ledja mojega očeta. ¹¹ No, moj oče vam je naložil težek jarem, jaz pa bom vaš jarem še obtežil. Moj oče vas je ustrahoval z biči, jaz pa vas bom s škorpijoni.‹« ¹² Tretji dan je prišel Jerobeám z vsem ljudstvom k Roboámu, kakor je kralj govoril in rekel: »Tretji dan se vrnite k meni!« ¹³ Kralj jim je trdo odgovoril. Nasvet starih je namreč kralj Roboám zavrgel ¹⁴ in jim po nasvetu mladih govoril in rekel: »Moj oče vam je naložil težek jarem, jaz pa ga bom še obtežil. Moj oče vas je ustrahoval z biči, jaz pa vas bom s škorpijoni.« ¹⁵ Kralj torej ni poslušal ljudstva; vmes je namreč posegel Bog, da Gospod uresniči besedo, ki jo je po Ahíju iz Šila govoril Nebátovemu sinu Jerobeámu. ¹⁶ Ko je ves Izrael videl, da jih kralj noče poslušati, je ljudstvo kralju odvrnilo in reklo:
»Kakšen delež imamo še pri Davidu?
Nimamo dediščine pri Jesejevem sinu!
V svoje šotore, Izrael!
Glej zdaj na svojo hišo, David!«Tako je ves Izrael odšel v svoje šotore. ¹⁷ Nad Izraelovimi sinovi, ki so prebivali v Judovih mestih, pa je Roboám ostal kralj. ¹⁸ Ko je kralj Roboám poslal tja Adoniráma, nadzornika pri obveznem delu, so ga Izraelovi sinovi obsuli s kamenjem, da je umrl. Kralju Roboámu pa se je posrečilo skočiti na voz in ubežati v Jeruzalem. ¹⁹ Izrael se do tega dne upira Davidovi hiši.

Poglavje 11

¹ Ko je Roboám prišel v Jeruzalem, je zbral Judovo in Benjaminovo hišo, sto osemdeset tisoč izbranih bojevnikov, da bi se vojskovali z Izraelom in kraljestvo vrnili Roboámu. ² Tedaj se je Božjemu možu Šemajáju zgodila Gospodova beseda, rekoč: ³ »Reci Salomonovemu sinu Roboámu, Judovemu kralju, in vsemu Izraelu v Judu in Benjaminu: ⁴ Tako govori Gospod: ›Ne hodite se bojevat s svojimi brati! Vrnite se vsak na svoj dom, kajti po moji volji se je to zgodilo!‹« Poslušali so Gospodove besede in se vrnili in niso šli nad Jerobeáma. ⁵ Roboám je prebival v Jeruzalemu in po Judu gradil utrjena mesta. ⁶ Dozidal je Betlehem, Etám, Tekóo, ⁷ Bet Cur, Sohó, Adulám, ⁸ Gat, Maréšo, Zif, ⁹ Adorájim, Lahíš, Azéko, ¹⁰ Coro, Ajalón in Hebrón, utrjena mesta v Judu in Benjaminu. ¹¹ Te postojanke je dobro utrdil in v njih namestil poveljnike ter zaloge hrane, olja in vina, ¹² v vsako mesto pa tudi ščite in sulice. Tako jih je zelo močno utrdil. Juda in Benjamin sta bila njegova. ¹³ Duhovniki in leviti, ki so bili po vsem Izraelu, so se javljali pri njem z vseh koncev. ¹⁴ Leviti so namreč zapustili svoje pašnike in posestva in šli na Judovo in v Jeruzalem, ker so jih Jerobeám in njegovi sinovi odstavili od Gospodovega duhovništva ¹⁵ in si postavili duhovnike za višine, za kozle in za teleti, ki ju je naredil. ¹⁶ Za njimi so iz vseh Izraelovih rodov prihajali v Jeruzalem tisti, ki so odkritosrčno iskali Gospoda, Izraelovega Boga. Tu so lahko darovali Gospodu, Bogu svojih očetov. ¹⁷ Utrjevali so Judovo kraljestvo in podpirali Salomonovega sina Roboáma tri leta; tri leta je namreč hodil po Davidovi in Salomonovi poti. ¹⁸ Roboám si je vzel za ženo Mahaláto, hčer Davidovega sina Jerimóta in Abihájile, hčere Jesejevega sina Eliába. ¹⁹ Rodila mu je sinove Jeúša, Šemarjája in Zaháma. ²⁰ Za njo je vzel Absalomovo hčer Maáho, ta mu je rodila Abíja, Atája, Zizája in Šelomíta. ²¹ Absalomovo hčer Maáho je imel Roboám najrajši med vsemi svojimi ženami in stranskimi ženami – imel je namreč osemnajst žená in šestdeset stranskih žen; rodilo se mu je osemindvajset sinov in šestdeset hčerá. ²² Roboám je postavil Maáhinega sina Abíja za prvega kneza med njegovimi brati, ker ga je namenil za kralja. ²³ Razumno je ravnal, ko je vse svoje sinove porazdelil po vseh Judovih in Benjaminovih okrajih, po vseh utrjenih mestih, jim dal obilo živeža in jim poiskal vrsto žená.

Poglavje 75

² Zahvaljujemo se ti, o Bog, zahvaljujemo se,
tvoje ime je blizu tistim,
ki pripovedujejo o tvojih čudovitih delih. ³ Zares, določil bom ustrezen čas,
sodil bom z iskrenostjo. ⁴ Majejo se zemlja in vsi njeni prebivalci,
jaz sem tisti, ki utrjuje njene stebre. Sela. ⁵ Bahačem pravim: »Ne bahajte se!«
Krivičnikom: »Ne vzdigujte roga! ⁶ Ne vzdigujte v višino svojega roga,
ne govorite s predrznim grlom!« ⁷ Zares, niti od vzhoda niti od zahoda,
niti iz gorske puščave; ⁸ zares, Bog je tisti, ki sodi:
tega poniža, onega poviša. ⁹ Zares, v Gospodovih rokah je čaša
in vino se peni, polno mešanice;
iz tega bo nalil,
še droži bodo morali srkati,
piti bodo morali vsi krivičniki zemlje. ¹⁰ Jaz pa bom vedno oznanjal,
prepeval bom Jakobovemu Bogu. ¹¹ Vse rogove krivičnih bom odsekal,
naj se povzdignejo rogovi pravičnega.