Sveto pismo v enem letu

Poglavje 10

²² Takrat so v Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega posvečenja. Bilo je pozimi. ²³ Jezus je hodil v templju gor in dol po Salomonovem stebrišču. ²⁴ Tedaj so ga obstopili Judje in mu govorili: »Doklej nas boš pustil v negotovosti? Če si ti Mesija, nam odkrito povej!« ²⁵ Jezus jim je odgovoril: »Povedal sem vam, pa ne verjamete. Dela, ki jih opravljam v imenu svojega Očeta, ta pričajo o meni. ²⁶ Toda vi mi ne verjamete, ker niste izmed mojih ovc. ²⁷ Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. ²⁸ Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. ²⁹ Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. ³⁰ Jaz in Oče sva eno.« ³¹ Judje so spet pograbili kamenje, da bi ga kamnali. ³² Jezus pa jim je odgovoril: »Veliko dobrih del, ki izhajajo iz Očeta, sem vam pokazal. Zaradi katerega od teh del me hočete kamnati?« ³³ Judje so mu odgovorili: »Ne kamnamo te zaradi dobrega dela, ampak zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga.« ³⁴ Jezus jim je odgovoril: »Ali ni zapisano v vaši postavi: Jaz sem rekel: bogovi ste. ³⁵ Če je imenoval bogove tiste, ki se jim je zgodila Božja beseda – in Pismo se ne more razvezati –, ³⁶ boste mar vi tistemu, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet, očitali bogokletje, ker sem rekel: ›Božji Sin sem.‹ ³⁷ Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite; ³⁸ če pa jih opravljam, verjemite delom, če že ne verjamete meni, da boste spoznali in spoznavali, da je Oče v meni in jaz v Očetu.« ³⁹ Spet so ga torej hoteli zgrabiti, pa se je umaknil pred njihovo roko. ⁴⁰ Znova je odšel čez Jordan v kraj, kjer je Janez najprej krščeval, in ostal tam. ⁴¹ Veliko jih je prišlo k njemu in so govorili: »Janez ni storil nobenega znamenja, vendar je bilo resnično vse, kar je Janez povedal o njem.« ⁴² In mnogi so tam začeli verovati vanj.

Poglavje 9

¹ Ko je kraljica iz Sabe slišala o Salomonovem slovesu, je prišla v Jeruzalem, da bi Salomona preizkušala z ugankami; imela je zelo veliko spremstvo, kamele so nosile dišave, veliko zlata in dragih kamnov. Ko je prišla k Salomonu, se je z njim pogovarjala o vsem, kar ji je ležalo na srcu. ² Salomon ji je pojasnil vse, kar ga je vprašala. Ni je bilo reči, ki bi bila Salomonu zakrita in katere bi ji ne bil pojasnil. ³ Ko je kraljica iz Sabe videla Salomonovo modrost in hišo, ki jo je sezidal, ⁴ pa jedi na njegovi mizi, kako sedijo njegovi dostojanstveniki in strežejo njegovi služabniki, pa njihova oblačila, točaje in njihova oblačila in njegovo žgalno daritev, ki jo je daroval v Gospodovi hiši, je strmela. ⁵ Rekla je kralju: »Kako res je, kar sem slišala o tvojih dosežkih in tvoji modrosti v svoji deželi! ⁶ Nisem verjela, kar so pravili, dokler nisem prišla in videla na svoje oči. A glej, še pol mi niso povedali o veličini tvoje modrosti; tako presegaš sloves, o katerem sem slišala. ⁷ Blagor tvojim možem, blagor tem tvojim služabnikom, ki venomer stojijo pred tabo in poslušajo tvojo modrost. ⁸ Naj bo slavljen Gospod, tvoj Bog, ki je imel veselje nad teboj in te je posadil na svoj prestol kot kralja v službi Gospoda, tvojega Boga. Ker tvoj Bog ljubi Izraela in ga hoče ohraniti na veke, te je določil za kralja nad njimi, da bi uveljavljal pravico in pravičnost.« ⁹ Potem je dala kralju sto dvajset talentov zlata ter silno veliko dišav in dragih kamnov. Nikdar ni bilo takih dišav, kakor jih je kraljica iz Sabe podarila kralju Salomonu. ¹⁰ Tudi Hirámovi in Salomonovi služabniki, ki so dovažali zlato iz Ofírja, so pripeljali sándalov les in drage kamne. ¹¹ Kralj je iz sandalovine napravil stopnice za Gospodovo hišo in v kraljevo hišo ter citre in harfe za pevce. Kaj takega prej ni bilo videti v Judovi deželi. ¹² Kralj Salomon pa je kraljici iz Sabe dal vse, česar si je zaželela in za kar je prosila – veliko več od tistega, kar je sama prinesla kralju. Potem se je odpravila in se s služabniki vrnila v svojo deželo. ¹³ Zlato, ki se je letno stekalo k Salomonu, je tehtalo šeststo šestinšestdeset zlatih talentov, ¹⁴ poleg tega, kar so prinašali trgovci in prekupčevalci. Tudi vsi arabski kralji in deželni upravitelji so prinašali Salomonu zlata in srebra. ¹⁵ Kralj Salomon je napravil dvesto ščitov iz kovanega zlata: šeststo šeklov kovanega zlata je šlo za vsakega; ¹⁶ in tristo ščitkov iz kovanega zlata: za vsak ščitek je šlo tristo šeklov zlata. Kralj jih je spravil v hišo libanonskega gozda. ¹⁷ Nadalje je kralj napravil velik slonokoščen prestol in ga prevlekel s čistim zlatom. ¹⁸ Prestol je imel šest stopnic in zlat podnožnik, ki so bili pritrjeni nanj. Na obeh straneh sedeža sta bili naslonjali za roke; ob naslonjalih sta stala dva leva, ¹⁹ dvanajst levov pa je stalo na šesterih stopnicah na obeh straneh. Kaj takega niso naredili še v nobenem kraljestvu. ²⁰ Tudi vse posode za pitje je imel kralj Salomon iz zlata in vsa oprema v hiši libanonskega gozda je bila iz čistega zlata. Srebro v Salomonovih dneh ni bilo kaj dosti cenjeno. ²¹ Kralj je imel namreč ladje, ki so s Hirámovimi služabniki plule v Taršíš; po enkrat na tri leta so prihajale taršíške ladje in dovažale zlato, srebro, slonovino, opice in pavijane. ²² Tako je kralj Salomon prekašal vse kralje na zemlji po bogastvu in modrosti. ²³ Vsi kralji na zemlji so ga želeli videti, da bi slišali modrost, ki mu jo je Bog položil v srce. ²⁴ Vsak je prinesel svoje darilo: srebrne in zlate predmete, oblačila, orožje, dišave, konje in mezge, in sicer iz leta v leto. ²⁵ Salomon je premogel štiri tisoč pregraj za konje, prav toliko bojnih voz in dvanajst tisoč konjenikov. Nastanil jih je v mestih za bojne vozove in pri sebi v Jeruzalemu. ²⁶ Gospodoval je nad vsemi kralji od veletoka do filistejske dežele in egiptovske meje. ²⁷ Kralj je dosegel, da je bilo v Jeruzalemu srebra kakor kamenja; dosegel je tudi, da je bilo ceder toliko kakor divjih smokev v Šéfeli. ²⁸ Konje so za Salomona uvažali iz Egipta in od vsepovsod. ²⁹ Preostala Salomonova dela, od prvih do zadnjih – mar niso zapisana v delih preroka Natána, v prerokovanju Ahíja iz Šila in v videnjih vidca Jedója v zvezi z Nebátovim sinom Jerobeámom? ³⁰ Salomon je kraljeval v Jeruzalemu nad vsem Izraelom štirideset let. ³¹ Potem je Salomon legel k svojim očetom. Pokopali so ga v mestu njegovega očeta Davida. Namesto njega je postal kralj njegov sin Roboám.

Poglavje 74

² Spomni se občestva, ki si ga pridobil oddavnaj,
ki si ga odkupil za rod svoje dediščine,
Sionske gore, na kateri prebivaš. ³ Vzdigni svoje korake k večnim razvalinam:
v svetišču je sovražnik vse opustošil. ⁴ Rjuli so tvoji nasprotniki sredi tvojega zbirališča,
postavili so svoje prapore kot znamenja. ⁵ Spoznati je bilo mogoče, kakor da dviga kvišku
sekire v goščavi, ⁶ in zdaj, vsa njegova rezbarska dela
so razsekali s sekirami in lomilkami. ⁷ V ogenj so poslali tvoje svetišče,
do tal so oskrunili bivališče tvojega imena. ⁸ Rekli so v svojem srcu: »Skupaj z njihovim zarodom!«
Požgali so vsa Božja zbirališča v deželi. ⁹ Ne vidimo več svojih znamenj,
ni več nobenega preroka,
nihče med nami ne ve doklej. ¹⁰ Doklej, o Bog, bo nasprotnik zasramoval,
bo mar sovražnik sramotil tvoje ime za vedno? ¹¹ Zakaj odteguješ svojo roko?
Tvoja desnica iz srede tvojih prsi! Pokončaj! ¹² Bog je vendar moj kralj od nekdaj,
tisti, ki povzroča zmage sredi dežele. ¹³ Ti si s svojo močjo razdelil morje,
razbil si glave morskim pošastim nad vodami. ¹⁴ Ti si zdrobil glave Leviatánu,
dal si ga za hrano prebivalcem puščave. ¹⁵ Ti si razklal studence in potoke,
posušil si neusahljive reke. ¹⁶ Tvoj je dan in tudi noč je tvoja,
ti si postavil luno in sonce. ¹⁷ Ti si določil vse meje zemlje,
poletje in zimo, ti si ju oblikoval. ¹⁸ Spomni se tega: sovražnik zasramuje Gospoda,
bedasto ljudstvo sramoti tvoje ime. ¹⁹ Ne izročaj zverem duše svoje grlice,
življenja svojih nesrečnih ne pozabljaj za vedno. ²⁰ Glej na zavezo, zakaj napolnile so se
temine zemlje s pašniki nasilja. ²¹ Zatirani naj se ne obrača zasramovan,
nesrečni in ubogi naj hvalita tvoje ime. ²² Vstani, o Bog, pravdaj se s svojo pravdo,
spomni se, kako te bedak ves dan zasramuje! ²³ Ne pozabljaj glasu svojih nasprotnikov,
besnenja svojih napadalcev, ki se venomer vzdiguje.