Sveto pismo v enem letu

Poglavje 9

²⁴ Tedaj so farizeji drugič poklicali človeka, ki je bil prej slep, in mu rekli: »Daj čast Bogu! Mi vemo, da je ta človek grešnik.« ²⁵ On pa je odgovoril: »Če je grešnik, ne vem. Eno pa vem, da sem bil slep in da zdaj vidim.« ²⁶ Tedaj so mu rekli: »Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?« ²⁷ Odgovoril jim je: »Povedal sem vam že, pa niste poslušali. Čemu hočete znova slišati? Bi mar tudi vi radi postali njegovi učenci?« ²⁸ In ozmerjali so ga in mu rekli: »Ti si njegov učenec, mi pa smo Mojzesovi učenci. ²⁹ Mi vemo, da je Mojzesu govoril Bog; o tem pa ne vemo, od kod je.« ³⁰ Mož jim je odvrnil in rekel: »To je res čudno, da ne veste, od kod je, meni pa je odprl oči. ³¹ Vemo, da Bog grešnikov ne usliši. Kdor pa Boga časti in uresničuje njegovo voljo, tega usliši. ³² Od vekomaj se ni slišalo, da bi kdo od rojstva slepemu odprl oči. ³³ Če ta ne bi bil od Boga, ne bi mogel ničesar storiti.« ³⁴ Odgovorili so in mu rekli: »Ves si rojen v grehih, pa nas boš učil?« In vrgli so ga ven. ³⁵ Jezus je slišal, da so ga vrgli ven. Našel ga je in mu je rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« ³⁶ In ta je odgovoril ter rekel: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« ³⁷ Jezus mu je rekel: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« ³⁸ Tedaj je dejal: »Verujem, Gospod,« in se je pred njim poklonil do tal. ³⁹ In Jezus je rekel: »Za sodbo sem prišel na ta svet, da bi videli tisti, ki ne vidijo, in oslepeli tisti, ki vidijo.« ⁴⁰ To je slišalo nekaj farizejev, ki so bili pri njem, in so mu rekli: »Smo morda tudi mi slepi?« ⁴¹ Jezus jim je dejal: »Če bi bili slepi, bi ne imeli greha. Ker pa pravite: ›Vidimo,‹ vaš greh ostane.«

Poglavje 7

¹ Ko je Salomon dokončal molitev, je šinil ogenj z neba in použil žgalno daritev in klavne daritve. Gospodovo veličastvo je napolnilo tempelj. ² Duhovniki niso mogli stopiti v Gospodovo hišo, ker je Gospodovo veličastvo napolnilo Gospodovo hišo. ³ Vsi Izraelovi sinovi so videli, kako sta se ogenj in Gospodovo veličastvo spustila na tempelj; pokleknili so na tlak, se priklonili z obrazom do tal ter molili in hvalili Gospoda,
»ker je dober,
ker na veke traja njegova dobrota«. ⁴ Nato sta kralj in vse ljudstvo darovala klavne daritve pred Gospodom. ⁵ Kralj Salomon je daroval v klavno daritev dvaindvajset tisoč glav goveda in sto dvajset tisoč ovc. Tako sta kralj in vse ljudstvo posvetila Božjo hišo. ⁶ Duhovniki so stali na svojih mestih, prav tako leviti z glasbili za Gospoda, ki jih je naredil kralj David, da so slavili Gospoda – »ker na veke traja njegova dobrota« – ko so spremljali Davidove hvalnice. Na drugi strani so duhovniki trobili na trobente, vsi Izraelci pa so medtem stali. ⁷ Salomon je posvetil tudi sredino dvora pred Gospodovo hišo. Tam je namreč daroval žgalne daritve in tolščo mirovnih daritev, ker bronasti oltar, ki ga je naredil Salomon, ni mogel sprejeti žgalne in jedilne daritve in tolšče. ⁸ Salomon in z njim ves Izrael, silno velik zbor od Lebó Hamáta do Egiptovskega potoka, je v tistem času obhajal praznik sedem dni. ⁹ Osmi dan so imeli slovesen shod; sedem dni so namreč obhajali posvečenje oltarja in sedem dni so praznovali. ¹⁰ Triindvajseti dan sedmega meseca je odpustil ljudstvo domov, vesele in dobre volje zaradi dobrote, ki jo je Gospod storil Davidu, Salomonu in svojemu ljudstvu Izraelu. ¹¹ Tako je Salomon dokončal Gospodovo hišo in kraljevo hišo; vse, kar je Salomon želel narediti v Gospodovi hiši in v svoji hiši, je srečno izpeljal. ¹² Tedaj se mu je ponoči prikazal Gospod in mu rekel: »Slišal sem tvojo molitev in si izbral ta kraj za hišo daritve. ¹³ Če bom zaprl nebo in ne bo dežja, ali če bom velel kobilici, naj obžre deželo, ali poslal kugo med svoje ljudstvo, ¹⁴ pa se bo moje ljudstvo, ki kliče nase moje ime, ponižalo, molilo in iskalo moje obličje ter se odvrnilo od svojih hudobnih poti, bom prisluhnil iz nebes, jim odpustil greh in ozdravil njihovo deželo. ¹⁵ Zdaj so moje oči odprte in moja ušesa pozorna na molitev na tem kraju. ¹⁶ Zdaj sem namreč to hišo izvolil in posvetil, da bo tam na veke moje ime; moje oči in moje srce bodo tam vse dni. ¹⁷ Če boš tudi ti hodil pred mojim obličjem, kakor je hodil tvoj oče David, in boš delal vse, kar ti zapovedujem, se držal mojih zakonov in odlokov, ¹⁸ bom utrdil prestol tvojega kraljevanja, kakor sem se zavezal tvojemu očetu Davidu, ko sem rekel: ›Nobeden od tvojih, ki bodo vladali v Izraelu, ne bo odstranjen.‹ ¹⁹ Če pa se boste odvrnili in zapustili moje zakone in zapovedi, ki sem vam jih predložil, ter šli in služili drugim bogovom in jih molili, ²⁰ vas bom izruval iz svoje dežele, ki sem vam jo dal, in zavrgel izpred svojega obličja to hišo, ki sem jo posvetil svojemu imenu, in jo dal v pregovor in zasmeh vsem ljudstvom. ²¹ Nad to hišo, nekdaj tako veličastno, bo osupel vsak, ki bo šel mimo, in rekel: ›Zakaj je Gospod tako napravil s to deželo in s to hišo?‹ ²² Tedaj bodo rekli: ›Ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je izpeljal iz egiptovske dežele, in se oklenili drugih bogov, jih molili in jim služili; zato je spravil nadnje vso to nesrečo.‹«

Poglavje 3

¹⁹ Kajti glej, pride dan, razžarjen kakor peč, in vsi predrzneži in vsi, ki delajo krivično, bodo strnje: dan, ki pride, jih bo sežgal, govori Gospod nad vojskami, ker ne bo pustil od njih ne koreninice ne vejice! ²⁰ Vam pa, ki se bojite mojega imena, vzide sonce pravičnosti in ozdravljenje bo v njegovih perutih. Izšli boste in boste poskakovali kakor telički iz staje. ²¹ Poteptali boste krivičnike, da bodo pepel pod stopali vaših nog na dan, ki ga naredim, govori Gospod nad vojskami.« ²² »Spominjajte se postave mojega služabnika Mojzesa, ki sem mu na Horebu zapovedal zakone in odloke za ves Izrael. ²³ Glejte, pošljem vam Elija, preroka, preden pride Gospodov dan, veliki in strašni. ²⁴ Obrnil bo srce očetov k sinovom in srce sinov k očetom, da ne pridem in ne udarim dežele s prekletstvom.«