Sveto pismo v enem letu

Poglavje 8

⁴⁸ Judje so odgovorili in mu rekli: »Ali ne govorimo prav, da si Samarijan in da imaš demona?« ⁴⁹ Jezus je odvrnil: »Jaz nimam demona, ampak častim svojega Očeta, vi pa me sramotite. ⁵⁰ Jaz ne iščem svoje slave; je pa nekdo, ki jo išče in sodi. ⁵¹ Resnično, resnično, povem vam: Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo videl smrti.« ⁵² Judje so mu torej rekli: »Zdaj smo spoznali, da imaš demona. Abraham je umrl in preroki so pomrli; ti pa praviš: ›Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo okusil smrti.‹ ⁵³ Si mar ti večji kot naš oče Abraham, ki je umrl? In tudi preroki so pomrli. Koga se delaš?« ⁵⁴ Jezus je odgovoril: »Če jaz poveličujem sebe, moja slava ni nič. Moj Oče je, ki me poveličuje, on, o katerem vi pravite: ›Naš Bog je.‹ ⁵⁵ Toda vi ga ne poznate, jaz pa ga poznam, in ko bi rekel, da ga ne poznam, bi bil lažnivec, podoben vam, toda poznam ga in se držim njegove besede. ⁵⁶ Vaš oče Abraham se je vzradostil, da bo videl moj dan; in videl ga je in se razveselil.« ⁵⁷ Judje so mu tedaj rekli: »Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?« ⁵⁸ Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Preden se je Abraham rodil, jaz sem.« ⁵⁹ Tedaj so pograbili kamenje, da bi ga vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja.

Poglavje 5

² Tedaj je Salomon sklical Izraelove starešine in vse poglavarje rodov, kneze družin Izraelovih sinov, v Jeruzalem, da bi prenesli skrinjo Gospodove zaveze iz Davidovega mesta, to je s Siona. ³ Vsi Izraelovi možje so se zbrali pri kralju ob prazniku, to je v sedmem mesecu. ⁴ Ko so prišli vsi Izraelovi starešine, so leviti vzdignili skrinjo. ⁵ Prenesli so gor skrinjo, shodni šotor in vse svete priprave v šotoru; nosili so jih levitski duhovniki. ⁶ Kralj Salomon in ves Izraelov zbor, ki se je zbral ob njem pred skrinjo, je daroval toliko drobnice in goveda, da ju zaradi množine niso mogli ne prešteti ne izmeriti. ⁷ Potem so duhovniki skrinjo Gospodove zaveze prinesli na njeno mesto, v notranje svetišče hiše, v presveto, pod peruti kerubov. ⁸ Keruba sta razprostirala peruti nad mestom, kjer je stala skrinja, tako da sta keruba krila skrinjo in njena drogova od zgoraj. ⁹ Drogova sta bila tako dolga, da je bilo njuna konca videti iz svetišča pred notranjim svetiščem, od zunaj pa ju ni bilo videti. Tam sta ostala do tega dne. ¹⁰ V skrinji ni bilo drugega kakor dve tabli, ki ju je bil vanjo položil Mojzes pod Horebom, ko je Gospod sklenil zavezo z Izraelovimi sinovi ob izhodu iz Egipta. ¹¹ Ko so duhovniki prišli iz svetišča – vsi navzoči duhovniki ne glede na njihove skupine so se namreč prej posvetili – ¹² in ko so prišli še vsi leviti pevci, Asáf, Hemán, Jedutún, njihovi sinovi in bratje in so se oblečeni v bisus postavili s cimbalami, harfami in citrami na vzhodno stran oltarja – ob njih je bilo še sto dvajset duhovnikov, ki so znali trobiti na trobente – ¹³ so trobentači in pevci enodušno in skladno zapeli v slavo in zahvalo Gospodu. Kakor hitro je zadonel glas trobent, cimbal in drugih glasbil v čast Gospodu,
»ker je dober,
ker na veke traja njegova dobrota«,je hišo, Gospodovo hišo, napolnil oblak, ¹⁴ tako da duhovniki zaradi oblaka niso mogli pristopiti, da bi opravili bogoslužje. Kajti Gospodovo veličastvo je napolnilo Božjo hišo.

Poglavje 2

¹⁰ Mar nimamo vsi enega Očeta? Mar nas ni ustvaril en Bog? Zakaj torej varamo vsak svojega brata in oskrunjamo zavezo svojih očetov? ¹¹ Juda je varal in gnusoba je bila storjena v Izraelu in v Jeruzalemu. Da, Juda je oskrunil svetišče, ki ga ljubi Gospod, in je poročil hčer tujega boga. ¹² Gospod naj iz Jakobovih šotorov iztrebi moža, ki to dela, spodbuja ali zagovarja in prinaša daritev Gospodu nad vojskami! ¹³ Še drugo stvar delate: Gospodov oltar pokrivate s solzami, z jokom in vzdihovanjem, ker se nič več ne ozre na daritev in je ne sprejema z veseljem iz vaših rok. ¹⁴ In pravite: »Čemu?« Ker je bil Gospod priča med teboj in ženo tvoje mladosti, proti kateri si nezvesto ravnal, čeprav je tvoja družica in žena tvoje zaveze. ¹⁵ Mar ju ni za eno ustvaril in je ostanek duha njegov? In kaj išče eno? Božje potomstvo. Zato se varujte po svojem duhu: nihče naj proti ženi svoje mladosti ne ravna nezvesto! ¹⁶ »Sovražim namreč ločitev, govori Gospod, Izraelov Bog, in njega, ki z nasiljem pokriva svojo obleko, govori Gospod nad vojskami. Varujte se po svojem duhu in ne ravnajte nezvesto!« ¹⁷ S svojimi besedami utrujate Gospoda in pravite: »S čim ga utrujamo?« Ker pravite: »Vsakdo, ki dela húdo, je dober v Gospodovih očeh, takšnih je vesel!« ali: »Kje neki je Bog pravice?«