Sveto pismo v enem letu

Poglavje 7

⁵³ In šli so vsak na svoj dom.

Poglavje 8

¹ Jezus pa je krenil proti Oljski gori. ² Zgodaj zjutraj se je spet napotil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil. ³ Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo ⁴ in mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju. ⁵ Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« ⁶ To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. ⁷ Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« ⁸ Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. ⁹ Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena v sredi. ¹⁰ Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsodil?« ¹¹ Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!« ¹² Spet jim je Jezus spregovoril: »Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja.« ¹³ Farizeji so mu tedaj rekli: »Ti pričuješ o sebi. Tvoje pričevanje ni resnično.« ¹⁴ Jezus je odgovoril in jim rekel: »Tudi če jaz pričujem o sebi, je moje pričevanje resnično, ker vem, od kod sem prišel in kam grem. Vi pa ne veste, od kod prihajam in kam grem. ¹⁵ Vi sodite po mesu, jaz ne sodim nikogar. ¹⁶ Če pa sodim jaz, je moja sodba resnična, ker nisem sam, temveč sva jaz in Oče, ki me je poslal. ¹⁷ Tudi v vaši postavi je zapisano, da je pričevanje dveh ljudi resnično. ¹⁸ Jaz sem, ki pričujem o sebi, in Oče, ki me je poslal, pričuje o meni.« ¹⁹ Tedaj so mu govorili: »Kje je tvoj Oče?« Jezus je odgovoril: »Ne poznate ne mene ne mojega Očeta. Če bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta.« ²⁰ Te besede je spregovoril pri zakladnici, ko je učil v templju. In nihče ga ni prijel, ker še ni prišla njegova ura.

Poglavje 1

¹ Salomon, Davidov sin, si je utrdil kraljevo oblast; Gospod, njegov Bog, je bil z njim in ga je visoko povzdignil. ² Salomon je sklical vse Izraelce, poveljnike tisočnij in stotnij, sodnike in vse vojvode po vsem Izraelu, družinske poglavarje. ³ In šli so, Salomon in ves zbor z njim, na višino, ki je bila v Gibeónu. Tam je bil namreč Božji shodni šotor, ki ga je bil naredil Gospodov služabnik Mojzes v puščavi. – ⁴ Božjo skrinjo pa je David prenesel iz Kirját Jearíma na mesto, ki ga je sam pripravil zanjo: postavil je namreč zanjo šotor v Jeruzalemu. – ⁵ Tudi bronasti oltar, ki ga je naredil Becalél, Uríjev sin in Hurov vnuk, je bil tam pred Gospodovim prebivališčem; tega sta Salomon in zbor poiskala. ⁶ Salomon je tam na bronastem oltarju, ki je bil pred Gospodom, pri shodnem šotoru, daroval tisoč žgalnih daritev. ⁷ Tisto noč se je Bog prikazal Salomonu in mu rekel: »Prosi, kaj naj ti dam!« ⁸ Salomon je rekel Bogu: »Ti si mojemu očetu Davidu izkazoval veliko naklonjenost, mene pa si postavil za kralja namesto njega. ⁹ O Gospod Bog, naj se zdaj uresniči tvoja obljuba mojemu očetu Davidu. Postavil si me namreč za kralja čez ljudstvo, ki je številno kakor prah zemlje. ¹⁰ Daj mi zdaj modrost in znanje, da bom znal odhajati in prihajati pred tem ljudstvom! Kajti kdo bi sicer mogel vladati temu tvojemu velikemu ljudstvu?« ¹¹ Bog je rekel Salomonu: »Ker ti je bilo to pri srcu in nisi prosil bogastva, premoženja in slave, ne smrti svojih sovražnikov, in tudi nisi prosil dolgega življenja, temveč si prosil zase modrosti in znanja, da bi mogel vladati mojemu ljudstvu, kateremu sem te postavil za kralja, ¹² ti bosta dana modrost in znanje. Pa tudi bogastvo, premoženje in slavo ti bom dal, kakršnih niso imeli kralji, ki so bili pred teboj, in tudi za tabo ne bo takšnega.« ¹³ Nato se je Salomon z višine v Gibeónu, izpred shodnega šotora, vrnil v Jeruzalem in kraljeval nad Izraelom. ¹⁴ Salomon si je nabral bojnih voz in konjenikov: imel je tisoč štiristo voz in dvanajst tisoč konjenikov. Nastanil jih je v mestih za bojne vozove in pri sebi v Jeruzalemu. ¹⁵ Kralj je dosegel, da je bilo v Jeruzalemu srebra in zlata kakor kamenja; dosegel je tudi, da je bilo ceder toliko kakor divjih smokev v Šéfeli. ¹⁶ Konje za Salomona so dobivali iz Egipta in iz Koéja. Kraljevi kupci so jih dobavljali iz Koéja za določeno ceno. ¹⁷ Voz, ki so ga pripeljali iz Egipta, je stal šeststo šeklov srebra, konj pa sto petdeset. Tako so jih posredovali tudi vsem hetejskim in arámskim kraljem. ¹⁸ Salomon je sklenil zidati hišo Gospodovemu imenu, sebi pa kraljevo hišo.

Poglavje 2

¹ Tedaj je Salomon nabral sedemdeset tisoč nosačev, osemdeset tisoč kamnosekov v gorovju in tri tisoč šeststo nadzornikov nad njimi. ² Salomon je tirskemu kralju Hirámu poslal sporočilo in rekel: »Kakor si sodeloval z mojim očetom Davidom in mu poslal cedrovino, da si je sezidal hišo za stanovanje … ³ Glej, jaz pa nameravam zidati hišo imenu Gospoda, svojega Boga, in mu jo posvetiti, da bodo pred njim zažigali dišeče kadilo, redno polagali položene hlebe in opravljali žgalne daritve zjutraj in zvečer, ob sobotah, mlajih in praznikih Gospoda, našega Boga; to je Izraelcem naloženo na veke. ⁴ Hiša, ki jo nameravam zidati, bo velika; naš Bog je namreč večji kakor vsi bogovi. ⁵ A kdo bi mu mogel sezidati hišo, saj ga nebo in nebes nebesa ne morejo obseči? In kdo sem jaz, da mu zidam hišo? A saj jo le zato, da se bo pred njim zažigalo kadilo. ⁶ Pošlji mi zdaj moža, izurjenega za dela v zlatu, srebru, bronu, železu, rdečem škrlatu, karmezinu in višnjevem škrlatu. Naj zna tudi rezbariti, da se bo pridružil umetnikom, ki so pri meni v Judu in v Jeruzalemu in jih je pripravil že moj oče David. ⁷ Pošlji mi tudi cedrovega, cipresovega in sándalovega lesa z Libanona! Vem namreč, da znajo tvoji služabniki sekati les na Libanonu; glej, moji služabniki pa bodo delali s tvojimi služabniki, ⁸ da mi bodo pripravili obilo lesa, ker bo hiša, ki jo nameravam zidati, velika in čudovita. ⁹ Glej, gozdnim delavcem, ki bodo sekali les, tvojim služabnikom, bom dajal za prehrano dvajset tisoč kadi pšenice, dvajset tisoč kadi ječmena, dvajset tisoč čebrov vina in dvajset tisoč čebrov olja.« ¹⁰ Tirski kralj Hirám je odgovoril v pismu, ki ga je poslal Salomonu: »Ker Gospod ljubi svoje ljudstvo, te je postavil za kralja nad njim.« ¹¹ Hirám je še rekel: »Slavljen Gospod, Izraelov Bog, ki je naredil nebo in zemljo in dal kralju Davidu modrega sina, obdarjenega z razumnostjo in razsodnostjo, da bo sezidal hišo Gospodu, sebi pa kraljevo hišo. ¹² Zdaj ti torej pošiljam modrega in z razsodnostjo obdarjenega moža Hirám Abíja, ¹³ ki je sin ene izmed Danovih hčera, njegov oče pa je Tirec. Izurjen je za dela v zlatu, srebru, bronu, železu, kamnu, lesu, v rdečem in višnjevem škrlatu, bisusu in karmezinu. Zna tudi rezljati vsakršne rezbarije in uresničiti vsakršno zamisel, ki mu jo predložijo, skupaj s tvojimi umetniki in z umetniki mojega gospoda Davida, tvojega očeta. ¹⁴ Zdaj naj moj gospod pošlje svojim služabnikom pšenice, ječmena, olja in vina, kakor je govoril. ¹⁵ Mi bomo posekali les z Libanona, kolikor ga boš potreboval, in ti ga v splavih spravili po morju v Jafo. Ti pa boš poskrbel, da ga prepeljejo gor v Jeruzalem.« ¹⁶ Potem je Salomon preštel vse tujce, ki so bivali v izraelski deželi, podobno kot jih je preštel njegov oče David; našlo se jih je sto triinpetdeset tisoč šeststo. ¹⁷ Sedemdeset tisoč izmed njih je določil za nosače, osemdeset tisoč za kamnoseke v gorovju, tri tisoč šeststo pa za nadzornike, da bi ljudi priganjali k delu.

Poglavje 14

¹ Glej, pride dan za Gospoda in tvoj plen bodo delili v tvoji sredi. ² Zbral bom vse narode v boj proti Jeruzalemu. Mesto bo zavzeto, hiše oplenjene, žene oskrunjene. Polovica mesta pojde v izgnanstvo, ostanek ljudstva pa ne bo iztrebljen iz mesta. ³ Tedaj bo nastopil Gospod in se bojeval proti vsem narodom, kakor se bojuje na dan bitke. ⁴ Njegove noge stopijo tisti dan na Oljsko goro, ki je nasproti Jeruzalemu na jutranji strani, in Oljska gora se bo razklala po sredi od vzhoda proti zahodu. Velikanska dolina bo: polovica gore se bo umaknila proti severu in polovica proti jugu. ⁵ Bežali boste po dolini med mojima gorama, kajti dolina med gorama bo segala do Jasóla, bežali boste, kakor ste bežali pred potresom v dneh Uzíja, Judovega kralja. Tedaj bo prišel Gospod, moj Bog, in vsi sveti bodo s teboj. ⁶ Tisti dan se bo zgodilo: luči ne bo malo in ne bo medla. ⁷ Tedaj bo samo dan, ki bo znan Gospodu, ne dan in ne noč; in zgodilo se bo: ob večernem času bo svetloba. ⁸ Tisti dan se bo zgodilo: iz Jeruzalema bodo privrele žive vode: polovica jih bo tekla proti vzhodnemu morju in polovica proti zahodnemu morju. Tako bo poleti in pozimi. ⁹ Gospod bo kralj nad vso zemljo, tisti dan bo en Gospod in njegovo ime bo edino. ¹⁰ Vsa dežela se bo spremenila v ravnino od Gebe do Rimóna južno od Jeruzalema, ki bo dvignjen stal na svojem mestu, od Benjaminovih vrat do kraja, kjer so bila prva vrata, do Vogalnih vrat, od Hananélovega stolpa do Kraljevih stiskalnic. ¹¹ Prebivali bodo v njem in prekletstva ne bo več, v Jeruzalemu bo bivanje varno. ¹² To pa bo nadloga, s katero bo Gospod udaril vsa ljudstva, ki so se bojevala proti Jeruzalemu: segnilo jim bo meso, ko bodo še stali na nogah, strohnele jim bodo oči v očesnih jamicah in posušil se jim bo jezik v ustih. ¹³ Tisti dan se bo zgodilo: velika zmešnjava od Gospoda bo med njimi, da bodo drug drugega popadali za roke in vzdignili svoje pesti drug proti drugemu. ¹⁴ Tudi Juda se bo bojeval v Jeruzalemu, bogastvo vseh narodov naokrog se bo kopičilo, zlato, srebro in zelo veliko oblačil. ¹⁵ Enaka nadloga, kakor je ta, bo zadela tudi konje, mule, kamele, osle in vso drugo živino, ki bo v šotoriščih. ¹⁶ Zgodilo se bo: Vsi preostali iz vseh narodov, ki so prišli nad Jeruzalem, bodo iz leta v leto hodili častit Kralja, Gospoda nad vojskami, in praznovat šotorski praznik. ¹⁷ Zgodilo se bo: Če katera izmed rodbin dežele ne bo hotela prihajati v Jeruzalem častit Kralja, Gospoda nad vojskami, zanjo ne bo dežja. ¹⁸ In če egiptovska rodbina ne vstane in ne pride, ga tudi zanjo ne bo, temveč jo bo zadela nadloga, s katero Gospod udarja narode, ki ne prihajajo obhajat šotorskega praznika: ¹⁹ to bo kazen za greh Egipta in kazen za greh vseh narodov, ki ne bodo prihajali obhajat šotorskega praznika. ²⁰ Tisti dan bo na konjskih kraguljčkih zapisano: »Sveto Gospodu,« in lonci v Gospodovi hiši bodo kakor daritvene čaše pred oltarjem. ²¹ Vsak lonec v Jeruzalemu in na Judovem bo svet Gospodu nad vojskami. Vsi, ki bodo prišli darovat, jih bodo jemali in kuhali v njih. Tisti dan ne bo več kramarjev v hiši Gospoda nad vojskami.