Sveto pismo v enem letu

Poglavje 7

²⁵ Nekaj Jeruzalemčanov je tedaj govorilo: »Ali ni ta tisti, ki ga hočejo umoriti? ²⁶ In glejte, javno govori in mu nič ne rečejo. Mar so voditelji resnično spoznali, da je on Mesija? ²⁷ Toda o njem vemo, od kod je; kadar pa pride Mesija, nihče ne bo vedel, od kod je.« ²⁸ Jezus je tedaj med poučevanjem v templju zaklical in rekel: »Vi me poznate in tudi veste, od kod sem. Nisem prišel sam od sebe. Toda tisti, ki me je poslal, je resničen, in vi ga ne poznate. ²⁹ Jaz ga poznam, ker sem od njega in me je on poslal.« ³⁰ Tedaj so ga hoteli prijeti, toda nobeden ni nadenj dvignil roke, ker njegova ura še ni prišla. ³¹ Med množico pa jih je precej začelo verovati vanj in so govorili: »Bo mar Mesija, kadar pride, storil več znamenj, kakor jih je storil ta?« ³² Farizeji so slišali, kaj množica šepeta o njem. Tedaj so véliki duhovniki in farizeji poslali služabnike, da bi ga prijeli. ³³ Jezus pa je rekel: »Še malo časa sem z vami in nato pojdem k njemu, ki me je poslal. ³⁴ Iskali me boste in me ne boste našli, in tja, kjer sem jaz, vi ne morete priti.« ³⁵ Judje so tedaj govorili med seboj: »Kam namerava iti ta, da ga ne bomo našli? Mar namerava iti k razkropljenim med Grke in bo učil Grke? ³⁶ Kaj pomenijo besede, ki jih je rekel: ›Iskali me boste in me ne boste našli, in tja, kjer sem jaz, vi ne morete priti.‹« ³⁷ Na zadnji, veliki dan praznika je Jezus vstal in zaklical: »Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije. ³⁸ Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi Pismo, iz njegovega osrčja tekle reke žive vode.« ³⁹ To pa je rekel o Duhu, ki ga bodo prejeli tisti, kateri so sprejeli vero vanj. Duha namreč še ni bilo, ker Jezus še ni bil poveličan. ⁴⁰ Nekateri iz množice, ki so slišali te besede, so govorili: »Ta je resnično prerok.« ⁴¹ Drugi so govorili: »Ta je Mesija.« Nekateri pa so govorili: »Mar pride Mesija iz Galileje? ⁴² Ali ne pravi Pismo, da pride Mesija iz Davidovega rodu in iz Betlehema, vasi, kjer je bil David?« ⁴³ Tako je med ljudmi zaradi njega nastal razdor. ⁴⁴ Nekateri izmed njih so ga hoteli prijeti, toda nobeden ni nadenj dvignil rok. ⁴⁵ Služabniki so se torej vrnili k vélikim duhovnikom in farizejem in ti so jim rekli: »Zakaj ga niste privedli?« ⁴⁶ Služabniki so odgovorili: »Še nikoli ni nihče tako govoril.« ⁴⁷ »Ste se mar tudi vi dali zapeljati?« so jim odvrnili farizeji. ⁴⁸ »Je kdo izmed voditeljev ali farizejev sprejel vero vanj? ⁴⁹ Ta množica, ki ne pozna postave, pa je prekleta!« ⁵⁰ Nikodém, ki je bil eden izmed njih in je prej prišel k Jezusu, jim je rekel: ⁵¹ »Ali naša postava koga sodi, če ga prej ne zasliši in ne spozna, kaj dela?« ⁵² Odgovorili so in mu rekli: »Kaj si tudi ti iz Galileje? Preišči in sprevidi, da iz Galileje ne pride noben prerok.«

Poglavje 29

¹ Kralj David je rekel vsemu zboru: »Moj sin Salomon, edini, ki ga je Bog izvolil, je še mlad in neizkušen, delo pa je veliko. Kajti ta mogočna stavba ni za človeka, ampak za Gospoda Boga. ² Zato sem, kolikor sem mogel, pripravil za hišo svojega Boga zlata za zlate predmete, srebra za srebrne, brona za bronaste, železa za železne in lesa za lesene, dalje oniksove kamne, kamne za vdelavanje, lesketajoče se in pisane kamne, vsakovrstne žlahtne kamne in obilo marmorja. ³ Iz ljubezni do hiše svojega Boga dam še, kar imam v svoji posesti zlata in srebra, za hišo svojega Boga povrh vsega tega, kar sem pripravil za sveto hišo: ⁴ tri tisoč talentov zlata, ofírskega zlata in sedem tisoč talentov prečiščenega srebra, da se prevlečejo stene poslopij, ⁵ pa zlata za zlate in srebra za srebrne predmete in za vsa dela, ki jih bodo opravili umetniki. Kdo je torej danes pripravljen prostovoljno darovati z radodarno roko Gospodu?« ⁶ Tedaj so prostovoljno darovali družinski poglavarji, voditelji Izraelovih rodov, poveljniki tisočnij in stotnij in kraljevi upravniki. ⁷ Za službo v Božji hiši so dali pet tisoč talentov zlata, deset tisoč darejkov, deset tisoč talentov srebra, osemnajst tisoč talentov brona in sto tisoč talentov železa. ⁸ Kdor je imel drage kamne, jih je dal v zaklad Gospodove hiše v oskrbo Geršónovca Jehiéla. ⁹ Ljudstvo se je veselilo njihovih prostovoljnih darov, ker so s celim srcem prostovoljno darovali Gospodu. Tudi kralj David se je zelo veselil. ¹⁰ Tedaj je David slavil Gospoda vpričo vsega zbora; David je rekel: »Slavljen Gospod, Bog našega očeta Izraela, od vekov na veke! ¹¹ Tvoji, o Gospod, so veličina, moč, čast, sijaj in veličastvo. Tvoje je namreč vse, kar je v nebesih in na zemlji. Tvoje, o Gospod, je kraljestvo in ti se vzdiguješ kot glava nad vse. ¹² Od tebe prihajata bogastvo in slava in ti gospoduješ nad vsem. V tvoji roki sta moč in oblast in v tvoji roki je, da narediš vse veliko in močno. ¹³ Zdaj torej, naš Bog, se ti zahvaljujemo in slavimo tvoje veličastno ime. ¹⁴ Zares: kdo sem jaz in kaj je moje ljudstvo, da bi mogli prostovoljno toliko darovati? Saj je od tebe vse in iz tvoje roke smo ti dali. ¹⁵ Mi smo le tujci in gostači pred tabo kakor vsi naši očetje; kakor senca so naši dnevi na zemlji in nobenega upanja ni. ¹⁶ O Gospod, naš Bog, vsa ta obilica, ki smo jo pripravili, da bi ti sezidali hišo za tvoje sveto ime, je iz tvoje roke in tvoje je vse. ¹⁷ Vem, moj Bog, da preizkušaš srce in ljubiš odkritosrčnost; z iskrenim srcem sem prostovoljno daroval vse to in zdaj z veseljem vidim, kako ti tvoje tu navzoče ljudstvo prostovoljno daruje. ¹⁸ Gospod, Bog naših očetov Abrahama, Izaka in Izraela, ohrani za vedno v srcu svojega ljudstva take misli in namene in obračaj k sebi njihova srca! ¹⁹ Mojemu sinu Salomonu pa daj, da se bo z vsem srcem držal tvojih zapovedi, pričevanj in zakonov, da bo naredil vse in sezidal mogočno stavbo, ki sem jo pripravil!« ²⁰ Potem je David rekel vsemu zboru: »Slavite Gospoda, svojega Boga!« In ves zbor je slavil Gospoda, Boga svojih očetov, pokleknili so in se priklonili Gospodu in kralju. ²¹ In darovali so Gospodu klavne daritve. Naslednji dan so darovali Gospodu žgalne daritve: tisoč juncev, tisoč ovnov, tisoč jagnjet z njihovimi pitnimi daritvami vred in veliko klavnih daritev za ves Izrael. ²² Z velikim veseljem so tisti dan jedli in pili pred Gospodom.Tedaj so drugič postavili Davidovega sina Salomona za kralja in ga mazilili za Gospodovega vladarja, Cadóka pa za duhovnika. ²³ Nato je Salomon sédel na Gospodov prestol kot kralj namesto svojega očeta Davida. Vladal je srečno in ves Izrael mu je bil poslušen. ²⁴ Vsi knezi in junaki in vsi sinovi kralja Davida so se uklonili kralju Salomonu. ²⁵ Gospod je silno poveličal Salomona pred očmi vsega Izraela in mu naklonil kraljevi sijaj, kakršnega ni imel pred njim noben kralj v Izraelu. ²⁶ Jesejev sin David je torej kraljeval nad vsem Izraelom. ²⁷ Njegovo kraljevanje nad Izraelom je trajalo štirideset let: v Hebrónu je kraljeval sedem let, v Jeruzalemu pa triintrideset let. ²⁸ Umrl je v lepi starosti, poln let, bogastva in slave. Namesto njega pa je postal kralj njegov sin Salomon. ²⁹ Dela kralja Davida, prva in zadnja, glej, so zapisana v spisih vidca Samuela, v spisih preroka Natána in v spisih vidca Gada ³⁰ s poročili o vsem njegovem kraljevanju, o njegovem junaštvu in o časih, ki jih je preživel sam, ves Izrael in vsa kraljestva dežel.

Poglavje 13

¹ Tisti dan bo odprt studenec Davidovi hiši in jeruzalemskim prebivalcem v očiščenje greha in madeža. ² Tisti dan se bo zgodilo: iztrebil bom iz dežele, govori Gospod nad vojskami, imena malikov in ne bodo se jih več spominjali, iz dežele bom odstranil tudi prerokovalce in duha nečistosti. ³ Če bo še kdo nastopal kot prerok, mu bosta rekla njegov oče in njegova mati, ki sta ga rodila: »Ne smeš živeti, kajti laž govoriš v Gospodovem imenu!« In njegov oče in njegova mati, ki sta ga rodila, ga bosta prebodla, ker je nastopal kot prerok. ⁴ Tisti dan se bodo vsi prerokovalci sramovali vsak svojega videnja, ki so ga prerokovali, in ne bodo si več oblačili kosmatega kožuha, da bi varali. ⁵ Vsak bo rekel: »Nisem prerok! Poljedelec sem, posestnik zemlje od mladosti!« ⁶ In če mu kdo poreče: »Kaj so te brazgotine na tvojih prsih?« bo odgovoril: »Ranjen sem bil v hiši tistih, ki me ljubijo!« ⁷ Meč, vzdigni se nad mojega pastirja,
nad moža, ki je moj družabnik,govori Gospod nad vojskami.
Udari pastirja, da se bodo ovce razkropile,
obrnil bom svojo roko proti malim. ⁸ Po vsej deželi se bo zgodilo, govori Gospod,
da bosta dva dela v njej posekana, izumrla,
tretji del pa bo ostal v njej. ⁹ Ta tretji del popeljem skoz ogenj,
prečistim jih, kakor se prečiščuje srebro,
preizkusim jih, kakor se preizkuša zlato.
Klical me bo po imenu
in jaz mu bom odgovoril,
rekel bom: »To je moje ljudstvo«
in on bo rekel: »Gospod, moj Bog!«