Dan 232 / 1095 20. avgust

Sveto pismo v enem letu

Jn 4,27-42 · 1 Krn 16,7-43 · Zah 5

Jn 4,27-42

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 4

27 Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili, da je govoril z žensko, vendar mu nobeden ni rekel: »Kaj bi rad od nje?« ali »Zakaj govoriš z njo?« 28 Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem: 29 »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« 30 Odšli so iz mesta in se napotili k njemu. 31 Medtem so ga učenci prosili in govorili: »Rabi, jej!« 32 On pa jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.« 33 Učenci so tedaj govorili med seboj: »Mar mu je kdo prinesel jesti?« 34 Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo. 35 Ali ne pravite vi: ›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so bela za žetev. 36 Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec. 37 V tem je namreč resničen izrek, da ›eden seje, drugi žanje‹. 38 Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa ste vstopili v njihov trud.« 39 Veliko Samarijanov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi ženinih besed: »Vse mi je povedal, kar sem storila.« 40 Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni. 41 Zaradi njegove besede jih je še veliko več začelo verovati. 42 Ženi pa so govorili: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.«

1 Krn 16,7-43

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 16

7 Takrat, tisti dan, je David prvič izročil Asáfu in njegovim bratom tole hvalnico Gospodu: 8 Zahvaljujte se Gospodu, kličite njegovo ime,
dajte spoznati med ljudstvi njegova dela.
9 Pojte mu, igrajte mu,
premišljajte o vseh njegovih čudovitih delih.
10 Ponašajte se z njegovim svetim imenom,
naj se veseli srce tistih, ki iščejo Gospoda!
11 Iščite Gospoda in njegovo moč,
vedno iščite njegovo obličje.
12 Spominjajte se čudovitih del, ki jih je storil,
njegovih znamenj in sodb njegovih ust,
13 zarod njegovega služabnika Izraela,
Jakobovi sinovi, njegovi izvoljenci.
14 On je Gospod, naš Bog,
po vsej zemlji so njegove sodbe.
15 Na veke se spominjajte njegove zaveze,
besede, ki jo je zapovedal tisoč rodovom,
16 ki jo je sklenil z Abrahamom,
prisege, ki jo je dal Izaku.
17 Za Jakoba jo je postavil kot trden zakon,
za Izraela kot večno zavezo,
18 ko je dejal: »Tebi bom dal kánaansko deželo,
delež vaše dediščine.«
19 Ko vas je bilo malo po številu,
le peščica in tujci v njej,
20 ko so potovali od naroda do naroda,
od kraljestva do drugega ljudstva,
21 nikomur ni pustil, da bi jih stiskal,
zaradi njih je grajal kralje:
22 »Ne dotikajte se mojih maziljencev,
mojim prerokom ne delajte nič hudega!«
23 Pojte Gospodu, vsa zemlja,
oznanjujte dan za dnem njegovo odrešenje!
24 Pripovedujte med narodi o njegovi slavi,
med vsemi ljudstvi o njegovih čudovitih delih!
25 Zakaj Gospod je velik in zelo hvaljen,
strašen je nad vsemi bogovi.
26 Zakaj vsi bogovi ljudstev so ničevnosti,
Gospod pa je naredil nebesa.
27 Veličastvo in sijaj sta pred njim,
moč in veselje sta v njegovem bivališču.
28 Priznajte Gospodu, družine ljudstev,
priznajte Gospodu slavo in moč,
29 priznajte Gospodu slavo njegovega imena,
prinesite jedilno daritev in stopite predenj!
Padite na kolena pred Gospodom v svetem okrasju,
30 trepetaj pred njim, vsa zemlja!
Zares, trden je svet, ne bo omahnil.
31 Naj se veselijo nebesa, zemlja naj se raduje.
Naj govorijo med narodi: »Gospod kraljuje.«
32 Naj buči morje in kar ga napolnjuje,
naj se raduje polje in vse, kar je na njem.
33 Tedaj naj vriska drevje v gozdu
pred Gospodom, ker prihaja sodit zemljo.
34 Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober,
ker na veke traja njegova dobrota.
35 Recite:
»Reši nas, Bog naše rešitve!
Zberi nas in reši izmed narodov,
da se bomo zahvaljevali tvojemu svetemu imenu,
da se bomo ponašali s tvojo hvalo.
36 Slavljen bodi, Gospod, Izraelov Bog,
od vekov do vekov!«Tedaj je vse ljudstvo reklo: »Amen« in »Slava Gospodu
37 Tam pred skrinjo Gospodove zaveze je pustil Asáfa in njegove brate, da bi ves čas, kot bo narekoval sleherni dan, opravljali službo pred skrinjo. 38 Pa še Obéd Edóma in oseminšestdeset njegovih bratov, Obéd Edóma, Jedutúnovega sina, in Hosája kot vratarja. 39 Duhovnika Cadóka in njegove brate duhovnike je poslal pred Gospodovo prebivališče na višini, ki je bila v Gibeónu, 40 da bi ves čas, zjutraj in zvečer, darovali Gospodu žgalne daritve na žgalnem oltarju, v skladu z vsem, kar je pisano v Gospodovi postavi, ki jo je zapovedal Izraelu. 41 Pri njih sta bila Hemán in Jedutún in drugi, ki so bili izbrani in poimensko določeni, da »hvalijo Gospoda, ker na veke traja njegova dobrota«. 42 Hemán in Jedutún sta imela pri sebi trobente in cimbale za godce ter glasbila za nabožne pesmi. Jedutúnovi sinovi pa so bili določeni za vrata. 43 Potem je vse ljudstvo odšlo, vsak na svoj dom. Tudi David se je vrnil, da bi blagoslovil svojo hišo.

Zah 5

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 5

1 Tedaj sem se obrnil, povzdignil oči in pogledal, glej, bil je leteči knjižni zvitek. 2 Rekel mi je: »Kaj vidiš?« Rekel sem: »Vidim knjižni zvitek, ki leti, dvajset komolcev je njegova dolžina in deset komolcev njegova širina.« 3 Rekel mi je: »To je prekletstvo, ki prihaja nad vso deželo: kajti vsak, ki krade, bo po njem pokončan, in vsak, ki prisega, bo po njem pokončan. 4 Dal sem mu, da izide, govori Gospod nad vojskami, da pride v hišo tatu in v hišo tistega, ki krivo prisega pri mojem imenu: V njegovi hiši se bo naselil in jo pokončal z njenim tramovjem in njenim kamenjem.« 5 Angel, ki je govoril z menoj, je prišel in mi rekel: »Povzdigni vendar oči in poglej, kaj prihaja!« 6 Rekel sem: »Kaj je to?« Rekel je: »To, kar prihaja, je škaf.« Nato je rekel: »To je njihova pokvarjenost po vsej deželi.« 7 In glej, svinčeni pokrov se je vzdignil in tu je bila ženska, ki je sedela v škafu. 8 Rekel je: »To je krivičnost,« in jo potisnil nazaj v škaf, potem je položil svinčeni kamen na njegovo odprtino. 9 Nato sem povzdignil oči in pogledal, glej, dve ženski sta odhajali in veter je bil v njunih perutnicah – perutnice pa sta imeli, kakor jih ima štorklja – in vzdignili sta škaf med zemljo in nebo. 10 Rekel sem angelu, ki je govoril z menoj: »Kam neseta škaf?« 11 Rekel mi je: »V deželo Šinár, da mu sezidajo hišo. Ko bo pripravljena, ga bosta položili na njegov podstavek.«