Sveto pismo v enem letu

Poglavje 3

¹ Med farizeji pa je bil človek, ki mu je bilo ime Nikodém; bil je prvak med Judi. ² Ponoči je prišel k Jezusu in mu rekel: »Rabi, vemo, da si prišel od Boga kot učitelj; kajti nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, če ni Bog z njim.« ³ Jezus je odgovoril in mu rekel: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva.« ⁴ Nikodém mu je dejal: »Kako se more človek roditi, če je star? Mar more drugič v telo svoje matere in se roditi?« ⁵ Jezus mu je odgovoril: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo. ⁶ Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh. ⁷ Ne čudi se, da sem ti rekel: Morate se roditi od zgoraj. ⁸ Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.« ⁹ Nikodém je odgovoril in mu rekel: »Kako se more to zgoditi?« ¹⁰ Jezus mu je odvrnil: »Ti si učitelj v Izraelu in tega ne veš? ¹¹ Resnično, resnično, povem ti: Govorimo o tem, kar vemo, in pričujemo o tem, kar smo videli, toda našega pričevanja ne sprejemate. ¹² Če ne verjamete, kar sem vam govoril o zemeljskih stvareh, kako boste verjeli, če vam bom govoril o nebeških? ¹³ Nihče ni šel v nebesa, razen tistega, ki je prišel iz nebes, Sina človekovega. ¹⁴ In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, ¹⁵ da bi vsak, ki veruje, imel v njem večno življenje. ¹⁶ Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. ¹⁷ Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. ¹⁸ Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. ¹⁹ Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna. ²⁰ Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela. ²¹ Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se razkrije, da so njegova dela narejena v Bogu.«

Poglavje 12

¹ Tile so prišli k Davidu v Ciklág, ko se je moral še umikati pred Kiševim sinom Savlom. Bili so med junaki, ki so pomagali v boju. ² Oboroženi so bili z lokom, z desnico in levico so lučali kamne in z lokom streljali puščice: izmed Savlovih bratov Benjaminovcev ³ poglavar Ahiézer in Joáš, sinova Gíbejčana Šemaája, Jeziél in Pelet, Azmávetova sinova, Berahá, Anatóčan Jehú, ⁴ Gibeónec Jišmajá, junak med tridesetimi in poveljnik tridesetih, ⁵ Jirmejá, Jahaziél, Johanán in Géderčan Jozabád, ⁶ Eluzáj, Jerimót, Bealjá, Šemarjá, Harúfčan Šefatjá, ⁷ Elkaná, Jišijá, Azarél, Joézer, Jašobám, Kórahovci, ⁸ Joelá in Zebadjá, sinova Gedórčana Jeroháma. ⁹ Tudi izmed Gadovcev so prestopili k Davidu v trdnjavo v puščavi hrabri vojaki, za boj izurjeni vojščaki, ki so nosili ščit in sulico; njihovi obrazi so bili podobni levom in bili so hitri ko gazele po gorah. ¹⁰ Poglavar je bil Ezer, drugi Obadjá, tretji Eliáb, ¹¹ četrti Mišmaná, peti Jirmejá, ¹² šesti Atáj, sedmi Eliél, ¹³ osmi Johanán, deveti Elzabád, ¹⁴ deseti Jirmejá, enajsti Mahbanáj. ¹⁵ Ti Gádovci so bili vojaški poveljniki, najmanjši je sam veljal za sto, največji za tisoč. ¹⁶ Ti so v prvem mesecu šli čez Jordan, ko je preplavil vse svoje bregove, in zapodili v beg vse po nižinah proti vzhodu in zahodu. ¹⁷ Tudi nekaj Benjaminovcev in Judovcev je prišlo k Davidu do trdnjave. ¹⁸ David je stopil prednje, spregovoril in jim rekel: »Če prihajate k meni miroljubno, da mi pomagate, se bom iz srca družil z vami; če pa zato, da bi me izdali mojim nasprotnikom, čeprav se mojih rok ne drži krivica, naj vidi to Bog naših očetov in razsodi.« ¹⁹ Tedaj je duh navdal poglavarja trideseterice Amasája in je rekel:
»Tvoji smo, David,
in s teboj, Jesejev sin!
Mir, mir tebi
in mir tvojim pomočnikom!
Kajti pomagal ti je tvoj Bog.«Tedaj jih je David sprejel in jih postavil za poveljnike čet. ²⁰ Tudi nekaj Manásejevcev je prestopilo k Davidu, ko je prišel s Filistejci v boj proti Savlu. Vendar jim ti niso pomagali, ker so ga filistejski knezi po posvetu odslovili in rekli: »Glave tvegamo, če bo prestopil k svojemu gospodu Savlu.« ²¹ Ko je šel v Ciklág, so od Manáseja prestopili k njemu: Adnáh, Jozabád, Jediaél, Mihael, Jozabád, Elihú in Ciletáj, poveljniki tisočnij v Manáseju. ²² Pomagali so Davidu proti roparski tolpi. Vsi so bili namreč hrabri vojaki in so postali poveljniki v vojski. ²³ Dan za dnem so prihajali k Davidu možje v pomoč, dokler tabor ni bil velik kakor Božji tabor. ²⁴ Tole so števila čet za vojsko oboroženih mož, ki so prišli k Davidu v Hebrón, da bi mu predali Savlovo kraljestvo, po Gospodovih ustih. ²⁵ Judovih sinov, ki so nosili ščit in sulico, je bilo šest tisoč osemsto oboroženih za vojsko. ²⁶ Izmed Simeonovcev sedem tisoč sto vojnih junakov za vojsko. ²⁷ Izmed Lévijevcev štiri tisoč šeststo; ²⁸ Jojadá, voditelj Aronovcev, in z njim tri tisoč sedemsto; ²⁹ Cadók, mlad vojni junak, in dvaindvajset poveljnikov iz njegove družine. ³⁰ Izmed Benjaminovcev, Savlovih bratov, tri tisoč; do tedaj se je večina izmed njih zvesto držala Savlove hiše. ³¹ Izmed Efrájimcev dvajset tisoč osemsto bojnih junakov, v svojih družinah imenitnih mož. ³² Od polovice Manásejevega rodu osemnajst tisoč, ki so bili izrecno določeni, da pridejo postavit Davida za kralja. ³³ Izmed Isahárjevcev, ki so razumeli znamenja časov, da so vedeli, kaj ima storiti Izrael, dvesto poglavarjev in pod njihovim poveljem vsi njihovi bratje. ³⁴ Od Zábulona petdeset tisoč za vojsko zmožnih, za boj opremljenih mož, z vsem bojnim orožjem, da bi pomagali z nedeljenim srcem. ³⁵ Od Neftálija tisoč poveljnikov in z njimi sedemintrideset tisoč mož s ščitom in sulico. ³⁶ Od Danovcev osemindvajset tisoč šeststo za boj opremljenih mož. ³⁷ Od Aserja štirideset tisoč za vojsko zmožnih, za boj opremljenih mož. ³⁸ Od onkraj Jordana, od Rúbenovcev, Gádovcev in polovice Manásejevega rodu sto dvajset tisoč mož z vsem vojnim orožjem. ³⁹ Vsi ti v bojne vrste razporejeni vojaki so enodušno prišli v Hebrón, da bi postavili Davida za kralja čez vsega Izraela. Pa tudi vsi drugi Izraelci so bili složni v tem, da postavijo Davida za kralja. ⁴⁰ Tam pri Davidu so bili tri dni; jedli so in pili, saj so jim to pripravili njihovi bratje. ⁴¹ Tudi njihovi sosedje tja do Isahárja, Zábulona in Neftálija so prinesli živila na oslih, kamelah, mezgih in volih: močnate jedi, smokvine kolače, posušeno grozdje, vino, olje, govedo in drobnice v obilju. Kajti bilo je veselje v Izraelu.

Poglavje 2

¹ Nato sem povzdignil oči in pogledal, glej, bili so štirje rogovi. ² Rekel sem angelu, ki je govoril z menoj: »Kdo so tile?« Rekel mi je: »Tile so rogovi, ki so razkropili Juda, Izraela in Jeruzalem.« ³ Nato mi je Gospod pokazal štiri kovače. ⁴ Rekel sem: »Kaj pa tile prihajajo delat?« Povedal je in rekel: »To so rogovi, ki so razkropili Juda, tako da nihče ni povzdignil glave, tile pa so prišli, da jih prestrašijo in odbijejo rogove narodom, ki so vzdignili svoj rog proti Judovi deželi, da jo razkropijo.« ⁵ Nato sem povzdignil oči in pogledal, glej, bil je mož in v njegovi roki je bila merilna vrvica. ⁶ Rekel sem: »Kam greš?« Rekel mi je: »Zmeril bom Jeruzalem, da vidim, kolikšna je njegova širina in kolikšna njegova dolžina.« ⁷ In glej, angel, ki je govoril z menoj, je stopil naprej, nasproti pa mu je stopil drug angel ⁸ in mu rekel: »Teci, govori temu mlademu možu in reci: ›Jeruzalem bo naseljen kakor vasi, zaradi množice ljudi in živine v svoji sredi. ⁹ Sam ga bom obdajal kakor ognjen zid, govori Gospod, in bom njegova slava v njegovi sredi.‹« ¹⁰ Gorje, gorje! Bežite iz severne dežele, govori Gospod, vi, ki sem vas razgnal na štiri vetrove neba, govori Gospod. ¹¹ Gorje! Reši se, Sion, prebivalka, hči babilonska! ¹² Kajti tako govori Gospod nad vojskami, ki me s svojim veličastvom pošilja k narodom, ki so vas plenili, kajti kdor se vas dotakne, se dotakne punčice njegovega očesa: ¹³ Glej, zamahnil bom s svojo roko proti njim, postali bodo plen svojih sužnjev in spoznali boste, da me je poslal Gospod nad vojskami. ¹⁴ Vesêli in raduj se, hči sionska, kajti glej, prihajam in bom prebival v tvoji sredi, govori Gospod. ¹⁵ Številni narodi se bodo tisti dan pridružili Gospodu in bodo moje ljudstvo. Prebival bom v tvoji sredi in spoznala boš, da me je Gospod nad vojskami poslal k tebi. ¹⁶ Gospod bo vzel Juda v svojo last, kot svojo dediščino v sveti deželi, in še izvolil Jeruzalem. ¹⁷ Umolkni, vse meso, pred Gospodom, kajti vzdiguje se iz svojega svetega bivališča!