Sveto pismo v enem letu

Poglavje 11

¹ Ko bi vi le mogli prenesti kanček moje nespameti! Res, potrpite z menoj! ² Do vas namreč čutim Božjo ljubosumnost, ker sem vas kot čisto devico zaročil z enim možem, Kristusom, da bi vas postavil predenj. ³ Bojim pa se, da se ne bi vaše misli skazile in oddaljile od preprostosti, čistosti do Kristusa, kakor je kača s svojo zvijačnostjo preslepila Evo. ⁴ Če namreč pride kdo in oznanja drugega Jezusa, ki ga mi nismo oznanili, ali če prejmete drugega Duha, ki ga niste prejeli, ali drug evangelij, ki ga niste sprejeli, kar voljno prenašate. ⁵ Vendar mislim, da v ničemer ne zaostajam za nadvse vélikimi apostoli. ⁶ Čeprav sem v besedi šibek, pa nisem šibek v spoznanju, temveč sem vam to razkrival v vsem in na vse načine. ⁷ Morda sem se pa tedaj pregrešil, ko sem se ponižal, da bi bili vi povišani, tedaj, ko sem vam brez plačila oznanjal Božji evangelij? ⁸ Druge Cerkve sem oškodoval in od njih dobil sredstva za preživljanje, da bi lahko služil vam. ⁹ Ko sem bil pri vas in sem trpel pomanjkanje, nisem bil nikomur v breme. Kar mi je namreč manjkalo, so dodali bratje, ki so prišli iz Makedonije. V vsem sem se varoval in se bom še varoval, da vam ne bi bil v breme. ¹⁰ Pri Kristusovi resnici, ki je v meni, vam povem, da mi nič ne bo zlomilo tega ponosa v pokrajinah Ahaje. ¹¹ Zakaj? Ker vas morda ne ljubim? To ve Bog! ¹² Kar delam, bom delal še naprej, da spodnesem oporo tistim, ki iščejo oporo, da bi v tem, v čemer se ponašajo, bili priznani za takšne, kakršni smo mi. ¹³ Taki so namreč lažni apostoli, zvijačni delavci, ki se preoblačijo v Kristusove apostole. ¹⁴ Nič čudnega, saj se tudi sam satan preoblači v angela luči. ¹⁵ Nič posebnega torej ni, če se tudi njegovi služabniki preoblačijo v služabnike pravičnosti. Toda njihov konec bo po meri njihovih del. ¹⁶ Ponavljam: nihče naj ne misli, da sem neumen! Če pa me že imate za takšnega, me sprejmite vsaj kot neumneža, da se bom tudi jaz malce ponašal. ¹⁷ Kar mislim povedati, tega ne bom govoril v Gospodu, marveč kakor v neumnosti, iz tistega ponosnega načina bivanja. ¹⁸ Ker se že mnogi ponašajo po mesu, se bom ponašal še jaz. ¹⁹ Saj z užitkom prenašate nespametne, vi, ki ste pametni! ²⁰ Prenašate, če vas kdo zasužnjuje, če vas kdo izkorišča, če vam kdo jemlje, če se kdo dviga nad vas, če vas kdo tolče po obrazu. ²¹ V svojo nečast govorim, kakor da bi bil res šibek. S čimer si kdo upa bahati se – še zmeraj govorim v neumnosti – si upam tudi jaz. ²² So Hebrejci? Jaz tudi. So Izraelci? Jaz tudi. So Abrahamovo potomstvo? Jaz tudi. ²³ So Kristusovi služabniki? Brez pameti govorim: jaz še bolj! Večkrat v hudih naporih, večkrat v ječah, neprimerno bolj pod udarci, večkrat v smrtni nevarnosti. ²⁴ Od Judov sem jih petkrat dobil po eno manj kot štirideset. ²⁵ Trikrat so me bičali, enkrat kamnali, trikrat sem doživel brodolom in eno noč in dan preživel na globokem morju. ²⁶ Pogosto sem bil na potovanjih, v nevarnostih na rekah, v nevarnostih pred razbojniki, v nevarnostih pred rojaki, v nevarnostih pred pogani, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v puščavi, v nevarnostih na morju, v nevarnostih med lažnimi brati. ²⁷ V trudu in mukah, v pogostem bedenju, v lakoti in žeji, v pogostih postih, v mrazu in goloti. ²⁸ Poleg tega še vse, kar me dan za dnem zaposluje, skrb za vse Cerkve. ²⁹ Kdo je slaboten, ne da bi bil tudi jaz slaboten? Kdo pa se spotika, ne da bi tudi mene žgalo? ³⁰ Če se je že treba hvaliti, se bom hvalil s svojimi slabostmi. ³¹ Bog in Oče Gospoda Jezusa, on, ki je slavljen na veke, ve, da ne lažem. ³² V Damasku je dal namestnik kralja Aréta zastražiti mesto Damaščanov, da bi me ujel, ³³ pa so me v košu spustili skoz okno v zidu in sem ušel njegovim rokam.

Poglavje 25

¹ V devetem letu njegovega kraljevanja, v desetem mesecu, desetega v mesecu je babilonski kralj Nebukadnezar prišel z vso svojo vojsko nad Jeruzalem in se utaboril pred njim; zgradili so proti njemu okope krog in krog. ² Tako je bilo mesto oblegano do enajstega leta kralja Sedekíja. ³ Deveti dan meseca je v mestu tako pritisnila lakota, da za ljudstvo dežele ni bilo živeža. ⁴ Tedaj so prebili mestno obzidje in vsi vojaki so ponoči zbežali skozi vrata med zidovoma, ob kraljevem vrtu, čeprav so Kaldejci imeli mesto obkoljeno. Šli so v smeri proti Arábi, ⁵ toda kaldejska vojska je zasledovala kralja in ga dohitela v jerihonskih stepah; vsa njegova vojska pa se je bila že razkropila proč od njega. ⁶ Kralja so prijeli, ga pripeljali k babilonskemu kralju v Riblo in mu izrekli sodbo. ⁷ Sedekíjeve sinove so pred njegovimi očmi zaklali; Sedekíju je iztaknil oči, ga vklenil v dve bronasti verigi in odpeljal v Babilon. ⁸ Sedmi dan petega meseca, to je v devetnajstem letu kralja Nebukadnezarja, babilonskega kralja, je prišel v Jeruzalem Nebuzaradán, poveljnik telesne straže, služabnik babilonskega kralja. ⁹ Požgal je Gospodovo hišo, kraljevo hišo in vse jeruzalemske hiše; vsako večjo hišo je požgal z ognjem. ¹⁰ Vsa kaldejska vojska, ki je bila s poveljnikom telesne straže, je podrla obzidje okrog Jeruzalema. ¹¹ Preostali del ljudstva, ki je ostal v mestu, in prebežnike, ki so prestopili k babilonskemu kralju, in preostalo množico je poveljnik telesne straže Nebuzaradán odpeljal v izgnanstvo. ¹² Nekaj najrevnejših v deželi pa je poveljnik telesne straže pustil kot vinogradnike in poljedelce. ¹³ Bronasta stebra v Gospodovi hiši, stojala in bronasto morje v Gospodovi hiši so Kaldejci razbili in bron odnesli v Babilon. ¹⁴ Pobrali so tudi posode, lopate, nože, skodele in vse bronaste priprave, ki so se rabile pri bogoslužju. ¹⁵ Poveljnik telesne straže je odnesel tudi kadilnice in kropilnice, ki so bile iz čistega zlata in iz čistega srebra. ¹⁶ Obeh stebrov, enega morja in stojal, ki jih je Salomon naredil za Gospodovo hišo – vseh teh bronastih predmetov ni bilo mogoče stehtati. ¹⁷ En steber je bil visok osemnajst komolcev, na njem je bil bronast glavič, tri komolce visok, krog in krog glaviča je bila mreža z granatnimi jabolki, vse iz brona. Prav tak je bil tudi drugi steber z mrežo. ¹⁸ Poveljnik telesne straže je vzel vélikega duhovnika Serajája, drugega duhovnika Cefanjája in tri čuvaje na pragu. ¹⁹ Iz mesta je vzel enega častnika, ki je poveljeval vojakom, pet mož izmed kraljevih svetovalcev, ki so jih našli v mestu, tajnika vrhovnega poveljnika, ki je nabiral vojake med prebivalstvom, in šestdeset mož izmed ljudstva dežele, ki so se znašli v mestu. ²⁰ Te je torej vzel poveljnik telesne straže Nebuzaradán in jih odpeljal k babilonskemu kralju v Riblo. ²¹ In babilonski kralj jih je potolkel in usmrtil v Ribli, v deželi Hamátu. Tako je bil Juda odpeljan s svoje zemlje v izgnanstvo. ²² Čez ljudstvo, ki je ostalo v Judovi deželi in ga je pustil babilonski kralj Nebukadnezar, pa je postavil Ahikámovega sina in Šafánovega vnuka Gedaljája. ²³ Ko so vsi vojaški poveljniki in njihovi možje izvedeli, da je babilonski kralj imenoval za upravitelja Gedaljája, so prišli k njemu v Micpo: Netanjájev sin Jišmaél, Karéahov sin Johanán, Tanhúmetov sin Serajá, Netófčan, in Maahčánov sin Jaazanjá s svojimi možmi. ²⁴ Gedaljá je njim in njihovim možem prisegel in jim rekel: »Nikar se ne bojte kaldejskih služabnikov, ostanite v deželi in bodite podložni babilonskemu kralju, pa vam bo dobro!« ²⁵ Sedmi mesec pa je prišel Netanjájev sin in Elišamájev vnuk Jišmaél, iz kraljeve rodbine, in z njim deset mož. Potolkli so Gedaljája, da je umrl, tudi Jude in Kaldejce, ki so bili pri njem v Micpi. ²⁶ Tedaj se je vse ljudstvo, od najmanjšega do največjega, z vojaškimi poveljniki vred vzdignilo in odšlo v Egipt, ker so se bali Kaldejcev. ²⁷ V sedemintridesetem letu izgnanstva Judovega kralja Jojahína, v dvanajstem mesecu, sedemindvajsetega v mesecu, je babilonski kralj Evíl Merodáh v letu, ko je postal kralj, pomilostil Judovega kralja in ga izpustil iz ječe. ²⁸ Prijazno je govoril z njim in mu dal višji sedež kakor kraljem, ki so bili pri njem v Babilonu. ²⁹ Smel je odložiti jetniško obleko in redno jesti pri njem vse dni svojega življenja. ³⁰ Kralj mu je dal obrok kot reden vsakdanji obrok, vse dni njegovega življenja.

Poglavje 2

¹ Stopil bom na svojo opazovalnico,
postavil se bom na stolp.
Oprezoval bom, da vidim, kaj mi bo govoril
in kaj naj odvrnem na svojo pritožbo. ² Gospod mi je odgovoril in rekel:
Zapiši videnje
in vreži ga na plošče,
da bo hitel, kdor ga bo bral. ³ Kajti še je videnje za določeni čas,
bliža se svoji izpolnitvi in ne vara.
Če odlaša, ga le čakaj,
kajti zagotovo pride, ne bo zamudilo. ⁴ Glej, napihnjena je,
njegova duša v njem ni prava,
pravični pa bo v svoji veri živel. ⁵ Zares, bogastvo je varljivo,
predrzen mož ne bo obstal,
tisti, ki odpira svoje žrelo kakor podzemlje
in se kakor smrt nikoli ne nasiti,
vlači k sebi vse narode
in kopiči pri sebi vsa ljudstva. ⁶ Mar ne bodo vsi ti vzdignili proti njemu zbadljivke, posmehljive puščice, in rekli:
Gorje mu, kdor kopiči, kar ni njegovo – doklej? –,
in se obremenjuje z zaplenitvami! ⁷ Mar ne vstanejo hipoma tvoji upniki,
se ne prebudijo tvoji terjalci,
in ti boš njihov plen? ⁸ Ker si ti oplenil veliko narodov,
bo ves ostanek ljudstev oplenil tebe,
zaradi človeške krvi in nasilja nad deželo,
mestom in vsemi, ki prebivajo v njem. ⁹ Gorje mu, ki pleni hudobni plen za svojo hišo,
da bi svoje gnezdo postavil visoko
in ušel roki stiske! ¹⁰ Svoji hiši si svetoval sramoto,
da bi pokončal številne narode;
pogubljaš svojo dušo. ¹¹ Kajti kamen bo vpil iz zidu
in škarnica v ostrešju mu bo odgovarjala. ¹² Gorje mu, kdor s krvjo zida mesto
in s krivico postavlja grad! ¹³ Glej, mar ne prihaja od Gospoda nad vojskami,
da se ljudstva trudijo za ogenj
in se narodi utrujajo za prazen nič? ¹⁴ Kajti zemlja se bo napolnila
s spoznanjem Gospodovega veličastva,
kakor vode pokrivajo morje. ¹⁵ Gorje mu, kdor nalije svojemu bližnjemu,
prilije svoj strup in ga opije,
da gleda njegovo nagoto! ¹⁶ Nasitil se boš s sramoto namesto s častjo,
napij se tudi ti in se razgali!
Čaša Gospodove desnice
se obrača k tebi
in sramota bo prišla na tvojo slavo. ¹⁷ Kajti nasilje nad Libanonom te bo prekrilo,
uničevanje živali te bo spodneslo,
zaradi človeške krvi in nasilja nad deželo,
mestom in vsemi, ki prebivajo v njem. ¹⁸ Kaj pomaga podoba,
če jo upodobi kipar,
odlitek, ki uči laži,
če kipar zaupa lastnemu kipu,
da izdeluje neme malike? ¹⁹ Gorje mu, kdor pravi lesu: »Zbudi se!«
in nememu kamnu: »Vstani!«
Mar te bo učil?
Glej, prevlečen je z zlatom in s srebrom,
a nobenega diha ni v njem. ²⁰ Gospod pa je v svojem svetem templju,
umolkni pred njim, vsa zemlja!