Dan 221 / 1095 9. avgust

Sveto pismo v enem letu

2 Kor 10 · 2 Kr 23,36-24,20 · Hab 1

2 Kor 10

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 10

1 Jaz sam, Pavel, ki sem sicer ponižen, dokler sem osebno med vami, od daleč pa sem drzen, vas pri krotkosti in prizanesljivosti Kristusa rotim 2 in prosim: uredite, da ne bom osebno navzoč prisiljen pokazati neustrašnost v zaupanju, s katerim mislim drzno nastopiti proti nekaterim, ki menijo, da živimo po mesu. 3 Res živimo v mesu, a se ne bojujemo v skladu z mesom. 4 Orožje našega bojevanja ni meseno, ampak ima v Bogu moč, da podira trdnjave. Podiramo razmisleke 5 in vsakršno visokost, ki se dviga proti spoznanju Boga, in vsako misel podvržemo poslušnosti Kristusu. 6 Pripravljeni smo kaznovati vsako neposlušnost, ko se bo vaša poslušnost dopolnila. 7 Vidite le to, kar imate pred očmi. Če je kdo prepričan, da je Kristusov, naj sam še enkrat premisli, da smo prav tako kakor on tudi mi Kristusovi. 8 Tudi če bi se jaz še bolj ponašal s svojo oblastjo, ki jo je dal Gospod v vaše izgrajevanje in ne v vaše rušenje, me ne bo sram. 9 Naj se nikar ne zdi, da vas hočem strašiti s pismi. 10 Resda pravijo: »Pisma so ostra in krepka, telesna navzočnost pa je slabotna in njegova beseda zanič.« 11 Toda takšni naj se zavedajo: kakršni smo v pismih z besedo, kadar smo odsotni, takšni smo tudi v dejanju, kadar smo navzoči. 12 Ne, mi si ne drznemo primerjati se ali enačiti s tistimi, ki priporočajo sami sebe. Ti so namreč nespametni, ker sami sebe po sebi merijo in se primerjajo sami s seboj. 13 Mi pa se ne bomo hvalili čez mero, temveč sorazmerno s področjem, ki nam ga je odmeril Bog. To pa je takšno, da smo prišli tudi do vas. 14 Nikakor se namreč ne povzdigujemo čez mero, kot da ne bi prišli do vas. Saj smo vendar s Kristusovim evangelijem dospeli tudi k vam! 15 Nismo čez mero ponosni na napore drugih. Upamo pa, da bomo ob vaši rastoči veri še veliko bolj povečali svoje področje, 16 tako da bomo oznanili evangelij onkraj vaših meja, ne da bi se ponašali z delom, ki je na tujem področju že opravljeno. 17 Kdor se ponaša, naj se ponaša v Gospodu. 18 Kajti preizkušen ni tisti, ki sam sebe priporoča, ampak tisti, ki ga priporoča Gospod.

2 Kr 23,36-24,20

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 23

36 Jojakím je imel petindvajset let, ko je postal kralj, in enajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Zebúda; bila je hči Pedajája iz Rume. 37 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor so delali njegovi očetje.

Poglavje 24

1 V njegovih dneh je prišel babilonski kralj Nebukadnezar. Jojakím mu je bil podložen tri leta, potem se je premislil in se mu uprl. 2 Gospod pa je poslal proti njemu krdela Kaldejcev, krdela Arámcev, krdela Moábcev in Amóncev. Poslal jih je proti Judu, da bi ga ugonobili, po besedi, ki jo je bil Gospod govoril po svojih služabnikih prerokih. 3 Prav po Gospodovem ukazu je prišlo to nad Juda, da bi ga odstranil izpred svojega obličja zaradi Manásejevih grehov, zaradi vsega, kar je storil, 4 tudi zaradi nedolžne krvi, ki jo je prelil, saj je napolnil Jeruzalem z nedolžno krvjo. Zato Gospod ni hotel odpustiti. 5 Druga Jojakímova dela in vse, kar je še napravil – mar ni to zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev? 6 Ko je Jojakím legel k svojim očetom, je namesto njega postal kralj njegov sin Jojahín. 7 Egiptovski kralj ni več prišel iz svoje dežele, kajti babilonski kralj je zavzel vse, kar je pripadalo egiptovskemu kralju, od Egiptovskega potoka do reke Evfrata. 8 Jojahín je imel osemnajst let, ko je postal kralj, in tri mesece je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Nehúšta; bila je hči Elnatána iz Jeruzalema. 9 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče. 10 V tistem času so služabniki babilonskega kralja Nebukadnezarja odrinili nad Jeruzalem in mesto je bilo oblegano. 11 Tudi babilonski kralj Nebukadnezar sam je prišel nad mesto, ko so ga njegovi služabniki oblegali. 12 Judov kralj Jojahín je šel k babilonskemu kralju, on, njegova mati, njegovi služabniki, knezi in dvorjani. Babilonski kralj pa ga je v osmem letu svojega kraljevanja vzel za ujetnika. 13 Od tam je odnesel vse zaklade Gospodove hiše in zaklade kraljeve hiše ter v Gospodovem templju razbil vse zlate posode, ki jih je bil napravil izraelski kralj Salomon – kakor je bil govoril Gospod. 14 Odpeljal je v izgnanstvo ves Jeruzalem, vse višje uradnike in vse bojevnike, deset tisoč izgnancev, tudi vse kovače in ključavničarje; nič drugega ni ostalo razen revščine podeželskega ljudstva. 15 Jojahína je odpeljal v izgnanstvo v Babilon; tudi kraljevo mater, kraljeve žene, njegove dvorjane in veljake v deželi je odpeljal iz Jeruzalema v izgnanstvo v Babilon. 16 Tudi vse krepke moške, sedem tisoč, kovače in ključavničarje, tisoč, vse junake, ki so bili zmožni za vojno, je babilonski kralj odpeljal v izgnanstvo v Babilon. 17 Namesto Jojahína pa je postavil za kralja njegovega strica Matanjája in mu spremenil ime v Sedekíja. 18 Sedekíja je imel enaindvajset let, ko je postal kralj, in enajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Hamutála; bila je hči Jirmejája iz Libne. 19 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal Jojakím. 20 Na Gospodovo jezo se je namreč to godilo v Jeruzalemu in Judu, dokler ju ni zavrgel izpred svojega obličja, ko se je Sedekíja uprl babilonskemu kralju.

Hab 1

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 1

1 Izrek, ki ga je v videnju prejel prerok Habakúk. 2 Doklej, Gospod, bom klical na pomoč
in ne boš poslušal,
vpil k tebi zaradi nasilja
in ne boš pomagal?
3 Zakaj mi daješ gledati zlo
in opazuješ stisko?
Pred menoj sta pustošenje in nasilje,
zato vstaja pritožba in se vzdiguje spor.
4 Zaradi tega odmira postava
in pravica ne pride do konca,
kajti krivični vklepa pravičnega,
zato prihaja na dan popačena sodba.
5 Ozrite se po narodih in poglejte,
začudite se in strmite!
Kajti v vaših dneh bom opravil delo;
ne bi verjeli, če bi kdo pripovedoval.
6 Kajti glejte, vzdignil bom Kaldejce,
trpko in urno ljudstvo,
ki prehodi zemeljske daljave,
da se polasti domov, ki niso njegovi.
7 Grozno in strašno je,
njegova pravica in njegov ponos izhajata iz njega.
8 Njegovi konji so hitrejši kakor panterji,
urnejši kakor stepski volkovi.
Njegovi konjeniki vihrajo,
njegovi konjeniki prihajajo od daleč,
priletijo kakor orel, hiter za žrtje.
9 Sleherni prihaja za nasilje,
ves njegov obraz je iztegnjen,
ujetnike kopiči kakor pesek.
10 Norčuje se iz kraljev,
oblastniki so mu v posmeh.
Smeje se vsaki trdnjavi,
naredi nasip in jo zavzame.
11 Potem se vrtinči kakor veter in gre dalje,
pregreši se: ta njegova moč postane njegov bog.
12 Mar nisi ti od nekdaj, Gospod?
Moj Bog, moj Sveti, nočemo umreti!
O Gospod, postavil si ga, da bi sodil,
nastavil si ga kot skalo, da bi opominjal.
13 Tvoje oči so preveč čiste, da bi videl hudobijo,
na zatiranja ne moreš gledati:
zakaj torej gledaš varljivce
in molčiš, ko krivični požira pravičnejšega od sebe?
14 Ti delaš, da so ljudje kakor ribe v morju,
kakor laznina, ki nima vladarja.
15 Vse jih vzdiguje s trnkom,
jih spravlja v svojo vršo
in jih zbira v svoj sak,
zato se veseli in raduje.
16 Zato opravlja klavne daritve svoji vrši
in zažiga kadilo svojemu saku,
kajti po njima je obilen njegov delež
in bogat njegov živež.
17 Toda ali sme brez konca prazniti svojo vršo,
ubijati narode brez prizanašanja?