Sveto pismo v enem letu

Poglavje 2

⁵ Če je kdo povzročil žalost, je ni povzročil le meni, ampak do neke mere vam vsem, čeprav ne bi rad pretiraval. ⁶ Takemu zadostuje tisti ukor, ki mu ga naloži večina. ⁷ Zato mu vi raje odpustite in ga potolažite, da takega človeka morda ne bi použila prevelika žalost. ⁸ Prosim vas tudi, da potrdite ljubezen do njega. ⁹ Saj sem vam prav zato tudi pisal, da bi spoznal vašo preizkušenost, če ste res v vsem poslušni. ¹⁰ Komur namreč vi odpustite, odpuščam tudi jaz. Kar pa sem jaz odpustil – če sem kaj odpustil –, sem odpustil zaradi vas, pred Kristusovim obličjem, ¹¹ da nas ne bi ukanil satan. Njegove misli pa nam niso neznane. ¹² Prišel sem v Troádo, da bi oznanjal Kristusov evangelij. A čeprav so mi bila v Gospodu vrata odprta, ¹³ se moj duh ni mogel umiriti, ker nisem našel svojega brata Tita. Zato sem se poslovil od njih in odšel v Makedonijo. ¹⁴ Hvala Bógu, ki nas v Kristusu kar naprej venča z zmagoslavjem in ki po nas razširja po vseh krajih blag vonj njegovega spoznanja. ¹⁵ Za Boga smo namreč blag Kristusov vonj, tako med tistimi, ki so na poti rešitve, kakor med tistimi, ki so na poti pogubljenja, ¹⁶ za ene vonj po smrti – v smrt, za druge vonj po življenju – v življenje.Le kdo je za to zmožen? ¹⁷ Mi vsaj nismo kakor množica tistih, ki kupčujejo z Božjo besedo. Mi govorimo iz iskrenosti, kakor iz Boga, pred Bogom, v Kristusu.

Poglavje 3

¹ Mar začenjamo znova sami sebe priporočati? Mar res potrebujemo, kakor nekateri, priporočilna pisma za vas ali pa od vas? ² Naše pismo ste vi; pismo, ki je zapisano v naših srcih in ga poznajo in berejo vsi ljudje. ³ Očitno ste Kristusovo pismo, za katero skrbimo mi in ki ni pisano s črnilom, temveč z Duhom živega Boga, pa ne na kamnite table, marveč na table mesenih src. ⁴ Tolikšno zaupanje v Boga imamo po Kristusu. ⁵ Nismo sami po sebi zmožni, da bi – kakor sami od sebe – o čem sodili. Ne, naša zmožnost je od Boga, ⁶ ki nas je tudi usposobil za služabnike nove zaveze, ne črke, ampak Duha. Črka namreč ubija, Duh pa oživlja. ⁷ Če je bila že služba smrti v črkah, vklesana v kamen, obdana s takšnim veličastvom, da Izraelci niso mogli Mojzesu pogledati v obličje zaradi veličastva na obličju, čeprav je bilo to veličastvo minljivo, ⁸ kako ne bo še bolj obdana z veličastvom služba Duha? ⁹ Če pa je bila veličastna že služba obsodbe, je tem bolj veličastna služba pravičnosti. ¹⁰ In zató to, kar je bilo poveličano v tem primeru, sploh ni bilo poveličano – prav zaradi vsepresegajočega veličastva. ¹¹ Če je bilo namreč prek veličastva dano že to, kar naj bi bilo odpravljeno, je toliko bolj v veličastvu to, kar ostane. ¹² Ker imamo torej tako veliko upanje, živimo v veliki zaupnosti ¹³ in ne kakor Mojzes, ki si je zagrinjal obličje, da Izraelovi sinovi niso mogli gledati konca tega, kar je minljivo. ¹⁴ Toda njihove misli so zakrknile. Vse do današnjega dne namreč še leži isto zagrinjalo nad branjem Stare zaveze neodgrnjeno, ker ga odgrinja šele Kristus. ¹⁵ Da, vse do danes leži na njihovem srcu zagrinjalo, kadar koli berejo Mojzesa. ¹⁶ Ko pa se bo kdo spreobrnil h Gospodu, se bo zagrinjalo odgrnilo. ¹⁷ Gospod je namreč Duh, kjer pa je Gospodov Duh, tam je svoboda. ¹⁸ Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom motrimo Gospodovo veličastvo – kakor bi odsevalo v ogledalu –, se spreminjamo v isto podobo, iz veličastva v veličastvo, prav kakor od Gospoda, Duha.

Poglavje 15

¹ V sedemindvajsetem letu Izraelovega kralja Jerobeáma je postal kralj Azarjá, sin Judovega kralja Amacjája. ² Šestnajst let je imel, ko je postal kralj, in dvainpetdeset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Jehólja; bila je iz Jeruzalema. ³ Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče Amacjá. ⁴ Le višin niso odpravili; ljudstvo je še vedno opravljalo klavne in kadilne daritve na višinah. ⁵ Gospod pa je udaril kralja s tem, da je bil gobav vse do dneva svoje smrti. Bivati je moral v posebni hiši, kraljev sin Jotám pa je bil upravitelj hiše in je vladal ljudstvu v deželi. ⁶ Druga Azarjájeva dela in vse, kar je napravil – ali ni to zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev? ⁷ Ko je Azarjá legel k svojim očetom, so ga pokopali pri njegovih očetih v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Jotám. ⁸ V osemintridesetem letu Judovega kralja Azarjája je postal kralj nad Izraelom Jerobeámov sin Zeharjá in kraljeval v Samariji šest mesecev. ⁹ Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, kakor so delali njegovi očetje; ni se odvrnil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je bil vanje zapeljal Izraela. ¹⁰ Proti njemu se je zarotil Jabéšev sin Šalúm, ga potolkel vpričo ljudstva in usmrtil ter postal kralj namesto njega. ¹¹ Druga Zeharjájeva dela, glej, so zapisana v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev. ¹² Tole pa je bila beseda, ki jo je Gospod govoril Jehúju in rekel: »Tvoji sinovi bodo do četrtega rodu sedeli na Izraelovem prestolu.« In tako se je zgodilo. ¹³ Jabéšev sin Šalúm je postal kralj v devetintridesetem letu Judovega kralja Uzíja in kraljeval v Samariji mesec dni. ¹⁴ Gadíjev sin Menahém je namreč prišel iz Tirce in prišel v Samarijo. Potolkel je Jabéševega sina Šalúma, ga usmrtil in postal kralj namesto njega. ¹⁵ Druga Šalúmova dela in zarota, ki jo je spletel, glej, so zapisani v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev. ¹⁶ Tedaj je Menahém udaril po Tifsáhu in po vseh, ki so bili v njem, in po vsej njegovi okolici od Tirce naprej. Ker mu niso odprli, ko je pustošil, je razparal vse njegove nosečnice. ¹⁷ V devetintridesetem letu Judovega kralja Azarjája je postal kralj nad Izraelom Gadíjev sin Menahém in kraljeval v Samariji deset let. ¹⁸ Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh; vse življenje se ni odvrnil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je bil vanje zapeljal Izraela. ¹⁹ Tedaj je nad deželo prišel asirski kralj Pul; Menahém je dal Pulu tisoč talentov srebra, da bi bila njegova roka z njim in bi utrdil kraljevsko oblast v svoji roki. ²⁰ Ta denar je Menahém naprtil Izraelu, vsem premožnim ljudem, da so dali asirskemu kralju po petdeset šeklov na osebo. Asirski kralj se je tedaj umaknil in ni ostal v deželi. ²¹ Druga Menahémova dela in vse, kar je storil – ali ni to zapisano v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev? ²² Ko je Menahém legel k svojim očetom, je namesto njega postal kralj njegov sin Pekahjá. ²³ V petdesetem letu Judovega kralja Azarjája je postal kralj nad Izraelom Menahémov sin Pekahjá in kraljeval v Samariji dve leti. ²⁴ Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh; ni se odvrnil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je bil vanje zapeljal Izraela. ²⁵ Proti njemu se je zarotil njegov pribočnik Remaljájev sin Pekah in ga pobil v Samariji v stolpu kraljevega dvora z Argóbom in Arjéjem vred. S Pekahom je bilo petdeset Gileádcev. Ko ga je usmrtil, je postal kralj namesto njega. ²⁶ Druga Pekahjájeva dela in vse, kar je napravil, glej, je zapisano v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev. ²⁷ V dvainpetdesetem letu Judovega kralja Azarjája je postal kralj nad Izraelom Remaljájev sin Pekah in kraljeval v Samariji dvajset let. ²⁸ Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh; ni se odvrnil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je bil vanje zapeljal Izraela. ²⁹ V dneh Izraelovega kralja Pekaha je prišel asirski kralj Tiglát Piléser in zavzel Ijón, Abél Bet Maáho, Janóah, Kedeš, Hacór, Gileád in Galilejo, vso Neftálijevo deželo; odpeljal je ljudi v izgnanstvo v Asirijo. ³⁰ Proti Remaljájevemu sinu Pekahu je Elájev sin Hošéa spletel zaroto, ga potolkel in usmrtil ter postal kralj namesto njega v dvajsetem letu Uzíjevega sina Jotáma. ³¹ Druga Pekahova dela in vse, kar je storil, glej, je zapisano v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev. ³² V drugem letu Remaljájevega sina Pekaha, Izraelovega kralja, je postal kralj Jotám, sin Judovega kralja Uzíja. ³³ Petindvajset let je imel, ko je postal kralj, in šestnajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Jerúša; bila je Cadókova hči. ³⁴ Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh; delal je povsem tako, kakor je delal njegov oče Uzíja. ³⁵ Le višin niso odpravili; ljudstvo je še vedno opravljalo klavne in kadilne daritve na višinah. Sezidal pa je Gornja vrata pri Gospodovi hiši. ³⁶ Druga Jotámova dela, ki jih je napravil – mar niso zapisana v knjigi Letopisi Judovih kraljev? ³⁷ V tistih dneh je Gospod začel pošiljati nad Juda arámskega kralja Recína in Remaljájevega sina Pekaha. ³⁸ Ko je Jotám legel k svojim očetom, je bil pokopan pri očetih v mestu svojega očeta Davida. Namesto njega je postal kralj njegov sin Aház.

Poglavje 16

¹ V sedemnajstem letu Remaljájevega sina Pekaha je postal kralj Aház, sin Judovega kralja Jotáma. ² Dvajset let je imel Aház, ko je postal kralj, in šestnajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Ni delal, kar je prav v očeh Gospoda, njegovega Boga, kakor njegov oče David, ³ temveč je hodil po poti Izraelovih kraljev. Celo svojega sina je žrtvoval v ognju po gnusni navadi narodov, ki jih je Gospod pregnal izpred Izraelovih sinov. ⁴ Opravljal je tudi klavne in kadilne daritve na višinah, na gričih in pod vsakim zelenim drevesom. ⁵ Tedaj sta arámski kralj Recín in Izraelov kralj Remaljájev sin Pekah šla v boj proti Jeruzalemu. Obkolila sta Aháza, pa ga nista mogla premagati. ⁶ Tisti čas je arámski kralj Recín spet pripojil Elát Arámu in pregnal Judovce iz Eláta. Tedaj so v Elát prišli Edómci in ostali tam do tega dne. ⁷ Aház je poslal k asirskemu kralju Tiglát Piléserju odposlance in rekel: »Tvoj služabnik in tvoj sin sem. Pridi in me reši iz rok arámskega kralja in iz rok Izraelovega kralja, ki sta se vzdignila proti meni!« ⁸ Potem je Aház vzel srebro in zlato, ki se je našlo v Gospodovi hiši in v zakladnicah kraljeve hiše, ter ga poslal v dar asirskemu kralju. ⁹ Asirski kralj ga je uslišal. In asirski kralj je šel nad Damask, ga zavzel in odpeljal ljudi v izgnanstvo v Kir, Recína pa usmrtil. ¹⁰ Ko je šel kralj Aház v Damask asirskemu kralju Tiglát Piléserju naproti, je videl oltar, ki je stal v Damasku. Kralj Aház je poslal duhovniku Urijáju osnutek in posnetek oltarja z vsemi podrobnostmi. ¹¹ Duhovnik Urijá je sezidal oltar; natanko tako, kakor je kralj Aház sporočil iz Damaska, ga je naredil duhovnik Urijá, še preden je prišel kralj Aház iz Damaska. ¹² Ko je kralj prišel iz Damaska, si je kralj ogledal oltar. Potem se je približal oltarju in se povzpel nanj. ¹³ Zažgal je svojo žgalno in jedilno daritev, izlil pitno daritev in pokropil oltar s krvjo mirovnih daritev, ki jih je imel. ¹⁴ Bronasti oltar, ki je stal pred Gospodom, pa je odstranil izpred svetišča, s prostora med novim oltarjem in Gospodovo hišo, in ga postavil na severni strani novega oltarja. ¹⁵ Kralj Aház je ukazal duhovniku Urijáju, rekoč: »Na vélikem oltarju zažigaj jutranjo žgalno daritev in večerno jedilno daritev, kraljevo žgalno in jedilno daritev, pa tudi žgalno daritev vsega ljudstva v deželi, njihovo jedilno in njihove pitne daritve! Po njem pokropi vso kri žgalne in vso kri klavne daritve! Bronasti oltar pa mi bo za vedeževanje.« ¹⁶ In duhovnik Urijá je naredil povsem tako, kakor mu je kralj ukazal. ¹⁷ Kralj Aház je odlomil stranice na stojalih in odstranil umivalnike, ki so bili na njih. Snel je morje z bronastih volov, ki so ga nosili, in ga položil na kamnit podstavek. ¹⁸ Tudi pokriti sobotni hodnik, ki so ga naredili v templju, in kraljev zunanji vhod v Gospodovo hišo je zaradi asirskega kralja odstranil. ¹⁹ Druga Aházova dela, ki jih je napravil – ali niso zapisana v knjigi Letopisi Judovih kraljev? ²⁰ Ko je Aház legel k svojim očetom, je bil pokopan pri svojih očetih v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Ezekíja.

Poglavje 5

¹ Ti pa, Betlehem Efráta,
si premajhen, da bi bil med Judovimi tisočnijami:
iz tebe mi pride tisti,
ki bo vladal v Izraelu,
njegovi izviri so od nekdaj,
iz davnih dni. ² Zato jih bo predal do časa,
ko bo porodnica rodila;
nato se bo ostanek njegovih bratov vrnil
k Izraelovim sinovom. ³ Trdno bo stal in pasel čredo z Gospodovo močjo,
z veličastvom imena Gospoda, svojega Boga,
in prebivali bodo, kajti zdaj bo velik
do koncev zemlje. ⁴ In to bo mir:
Če pride Asirec v našo deželo
in vkoraka proti našim dvorom,
vzdignemo proti njemu sedmero pastirjev,
osmero poglavarjev ljudi. ⁵ In pasli bodo asirsko deželo z mečem,
Nimródovo deželo z golim mečem.
Osvobodil nas bo Asirca,
ko pride v našo deželo,
ko vkoraka na naše ozemlje. ⁶ Tedaj bo Jakobov ostanek
sredi številnih ljudstev
kakor rosa od Gospoda,
kakor dež na zelenico,
ki ne čaka na človeka
in ničesar ne pričakuje od človeških otrok. ⁷ Tedaj bo Jakobov ostanek med narodi,
sredi številnih ljudstev,
kakor lev med gozdnimi živalmi,
kakor levič med čredami drobnice,
ki gre skoz in tepta,
trga in ni nikogar, ki bi rešil. ⁸ Tvoja roka se bo vzdignila nad tvoje nasprotnike
in vsi tvoji sovražniki bodo iztrebljeni. ⁹ Tisti dan se bo zgodilo, govori Gospod,
da bom iztrebil tvoje konje iz tvoje srede
in uničil tvoje bojne vozove. ¹⁰ Iztrebil bom mesta po tvoji deželi
in porušil vse tvoje trdnjave. ¹¹ Iztrebil bom vražarije iz tvojih rok
in vedeževanja ne bo več pri tebi. ¹² Iztrebil bom tvoje kipe
in tvoje spominske stebre iz tvoje srede,
da se ne boš več klanjal
izdelkom svojih rok. ¹³ Izruval bom vse tvoje ašere iz tvoje srede
in pokončal tvoja mesta. ¹⁴ V jezi in srdu bom izvršil maščevanje
nad narodi, ki niso hoteli poslušati.