Sveto pismo v enem letu

Poglavje 15

³⁵ Pa bo kdo vprašal: »Kako so lahko mrtvi obujeni? S kakšnim telesom pridejo?« ³⁶ Neumnež! Kar ti seješ, ne oživi, če ne umre. ³⁷ In to, kar vseješ, ni telo, ki bo nastalo, ampak golo zrno, bodisi pšenice ali česa drugega. ³⁸ Bog pa mu da telo, kakor je določil, in sicer vsakemu semenu lastno telo. ³⁹ Niso vsa živa bitja iz istega mesa, ampak je drugo meso pri ljudeh, drugo pri živini, drugo pri pticah in drugo pri ribah. ⁴⁰ So nebesna in zemeljska telesa. Toda drugo je veličastvo nebesnih teles, drugo zemeljskih. ⁴¹ Drugo je veličastvo sonca in drugo veličastvo lune in drugo veličastvo zvezd. Zvezda se namreč od zvezde razlikuje po veličastvu. ⁴² Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Seje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti. ⁴³ Kar se seje v nečasti, vstaja v veličastvu. Kar se seje v slabosti, vstaja v moči. ⁴⁴ Seje se duševno telo, vstaja duhovno telo. Če obstaja duševno telo, obstaja tudi duhovno. ⁴⁵ Tako je tudi pisano: Prvi človek Adam je postal živa duša, poslednji Adam pa oživljajoči duh. ⁴⁶ Toda ni najprej to, kar je duhovno, ampak to, kar je duševno, potem to, kar je duhovno. ⁴⁷ Prvi človek je iz prsti, zemeljski, drugi človek pa je iz nebes. ⁴⁸ Kakršen je bil zemeljski, taki so zemeljski, in kakršen je nebeški, taki so tudi nebeški. ⁴⁹ In kakor smo nosili podobo zemeljskega, bomo nosili tudi podobo nebeškega. ⁵⁰ To pa povem, bratje: meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva pa tudi propadljivost ne podeduje nepropadljivosti. ⁵¹ Glejte, skrivnost vam povem: vsi ne bomo zaspali, vsi pa bomo spremenjeni, ⁵² hipoma, kakor bi trenil z očesom, ob glasu poslednje trobente. Zadonela bo namreč in mrtvi bodo vstali nepropadljivi in mi bomo spremenjeni. ⁵³ Kajti to, kar je propadljivo, si mora obleči nepropadljivost, in kar je umrljivo, obleči neumrljivost. ⁵⁴ Ko pa si bo to, kar je propadljivo, obleklo nepropadljivost, in to, kar je umrljivo, obleklo neumrljivost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana:
Smrt je použita v zmagi. ⁵⁵ Smrt, kje je tvoja zmaga?
Smrt, kje je tvoje želo? ⁵⁶ Želo smrti je greh, moč greha pa je postava. ⁵⁷ Hvala torej Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu. ⁵⁸ Zato, moji ljubi bratje, bodite stanovitni, neomahljivi, nadvse uspešni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud v Gospodu ni prazen.

Poglavje 11

¹ Ko je Ahazjájeva mati Atalja videla, da je njen sin mrtev, je vstala in hotela pobiti vse králjeve potomce. ² Jošéba, hči kralja Joráma in Ahazjájeva sestra, pa je vzela Ahazjájevega sina Joáša, ga kradoma odnesla izmed kraljevih sinov, ko so bili na tem, da bodo usmrčeni, in ga z dojiljo vred odvedla v spalnico. Tako ga je skrila pred Ataljo, da ni bil usmrčen. ³ Pri njej je ostal šest let, skrit v Gospodovi hiši, medtem ko je Atalja kraljevala nad deželo. ⁴ V sedmem letu pa je Jojadá razposlal sle in sklical stotnike Karéjcev in stražarjev ter jih povabil k sebi v Gospodovo hišo. Sklenil je z njimi zavezo, jih zaprisegel v Gospodovi hiši in jim pokazal kraljevega sina. ⁵ Potem jim je ukazal, rekoč: »Tole morate storiti: Tretjina izmed vas, ki prihaja v službo v soboto in straži kraljevo hišo – ⁶ tretjina pri Surskih vratih in tretjina pri mestnih vratih za stražarji –, naj straži hišo; ⁷ druga dva vaša oddelka, vsi, ki v soboto odhajajo iz službe v Gospodovo hišo, ⁸ obkrožite kralja, vsak z orožjem v roki! Kdor pride do vrst, naj bo usmrčen. Bodite s kraljem, ko bo odhajal in prihajal!« ⁹ Stotniki so storili vse, kar je ukazal duhovnik Jojadá. Vsak je vzel svoje može, ki so v soboto prihajali v službo, in tiste, ki so v soboto odhajali iz službe, ter prišel k duhovniku Jojadáju. ¹⁰ Duhovnik je dal stotnikom sulice in ščite kralja Davida, ki so bili v Gospodovi hiši. ¹¹ Stražarji so se postavili, vsak z orožjem v svoji roki, od južne strani hiše do severne strani okoli oltarja in hiše, da bi zaščitili kralja. ¹² Nato je pripeljal kraljevega sina, mu nadel načelek in mu izročil listino. Tako so ga postavili za kralja in ga mazilili. Ploskali so in rekli: »Živel kralj!« ¹³ Ko je Atalja slišala vzklikanje stražarjev in ljudstva, je prišla k ljudstvu v Gospodovo hišo. ¹⁴ Videla je: glej, kralj je stal pri stebru, kakor je bila navada, in ob kralju častniki in trobentači; vse ljudstvo dežele se je veselilo in trobilo na trobente. Tedaj je Atalja pretrgala svoja oblačila in zavpila: »Zarota, zarota!« ¹⁵ Duhovnik Jojadá pa je ukazal stotnikom, ki so bili postavljeni čez vojsko; rekel jim je: »Odpeljite jo ven med vrstami in vsakega, ki bi šel za njo, usmrtite z mečem!« Duhovnik je bil namreč rekel: »Naj ne bo usmrčena v Gospodovi hiši.« ¹⁶ Prijeli so jo, in ko je prišla skozi Konjski vhod v kraljevo hišo, je bila tam usmrčena. ¹⁷ Nato je Jojadá sklenil zavezo med Gospodom in kraljem in ljudstvom, da bi bili Gospodovo ljudstvo; pa tudi med kraljem in ljudstvom. ¹⁸ Vse ljudstvo dežele je vdrlo v Báalovo hišo in jo razdejalo; popolnoma so razbili njegove oltarje in podobe, Báalovega duhovnika Matána pa ubili pred oltarji. Potem je duhovnik postavil straže pri Gospodovi hiši. ¹⁹ Vzel je stotnike, Karéjce, stražarje in vse ljudstvo dežele. Pripeljali so kralja iz Gospodove hiše in prišli skozi Vrata stražarjev v kraljevo hišo; sédel je na prestol kraljev. ²⁰ Vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je ostalo mirno. Ataljo pa so usmrtili z mečem v kraljevi hiši.

Poglavje 2

¹ Gorje njim, ki si izmišljajo zlo
in počenjajo húdo na svojih ležiščih;
ob jutranji svetlobi ga naredijo,
ker imajo za to moč v rokah. ² Poželijo polja in jih pograbijo,
hiše in jih vzamejo;
stiskajo moža in njegovo hišo,
človeka in njegovo dediščino. ³ Zato tako govori Gospod:
Glej, zoper to rodbino nameravam húdo,
ki mu ne boste izmaknili svojega vratu;
ne boste hodili ošabno,
kajti to bo hud čas. ⁴ Tisti dan bo nastal o vas pregovor,
žalovali bodo z žalno žalostinko
in rekli: »Uničeni smo, uničeni,
delež mojega ljudstva prodaja;
kako mi ga odnaša,
naša polja dodeljuje odpadniku!« ⁵ Zato ne bo nikogar, ki bi zate potegnil merilno vrv
ob žrebanju v Gospodovem zboru. ⁶ »Ne tvezite,« bodo tvezili,
naj ne tvezijo o teh rečeh –
sramota se ne bo umaknila. ⁷ Ali lahko rečejo, hiša Jakobova:
»Mar je Gospodov duh nepotrpežljiv?
Ali so njegova dela takšna?«
Mar niso moje besede dobrohotne
tistemu, ki hodi naravnost? ⁸ Toda vi se dvigate proti mojemu ljudstvu kakor sovražnik;
z oblačila snemate ogrinjalo,
s tistih, ki zaupljivo hodijo
in zavračajo vojno. ⁹ Žene mojega ljudstva preganjate
iz domov, ki jih ljubijo;
njihovim otročičem jemljete
moj okras za vselej. ¹⁰ Vstanite in odidite,
kajti to ni kraj za počitek,
zaradi nečistosti, ki pogublja
s presunljivim pogubljanjem. ¹¹ Ko bi bil kdo, ki bi se obračal po vetru
in trosil laži: »Tvezil ti bom o vinu in opojni pijači« –
takšen bi bil pravi tvezec za to ljudstvo. ¹² Zbral te bom, zbral te bom vsega, Jakob,
združil bom, združil bom Izraelov ostanek;
spravil jih bom skupaj
kakor ovce v stajo,
kakor čreda na sredo pašnika
bodo privreli izmed ljudstev. ¹³ Pred njimi bo šel on in utiral pot,
podrli in pohodili bodo vrata
in šli ven,
pred njimi bo stopal njihov kralj,
Gospod jim bo na čelu.