Sveto pismo v enem letu

Poglavje 15

¹ Spominjam vas, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter stojite trdni v njem. ² Po njem ste na poti rešitve, če se trdno držite besede, ki sem vam jo oznanil, razen če ste zaman sprejeli vero. ³ Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. ⁴ Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih. ⁵ Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim. ⁶ Potem se je prikazal več kot petsto bratom hkrati. Od teh je še zdaj večina živih, nekateri pa so zaspali. ⁷ Nato se je prikazal Jakobu, potem vsem apostolom. ⁸ Nazadnje za vsemi pa se je kot negodniku prikazal tudi meni. ⁹ Jaz sem namreč najmanjši izmed apostolov in nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal Božjo Cerkev. ¹⁰ Po Božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni postala prazna. Nasprotno, bolj kakor oni vsi sem se trudil, pa ne jaz, ampak Božja milost, ki je z menoj. ¹¹ Naj bom torej jaz ali oni, takó oznanjamo in takó ste sprejeli vero. ¹² Če se oznanja, da je bil Kristus obujen od mrtvih, kako morejo nekateri izmed vas govoriti, da ni vstajenja mrtvih? ¹³ Če ni vstajenja mrtvih, potem tudi Kristus ni bil obujen. ¹⁴ Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera. ¹⁵ Poleg tega bi se tudi pokazalo, da smo lažnive Božje priče, ker smo proti Bogu pričali, češ da je obudil Kristusa, ki ga ni obudil, če je res, da mrtvi ne morejo biti obujeni. ¹⁶ Če torej mrtvi ne morejo biti obujeni, tudi Kristus ni bil obujen. ¹⁷ Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih. ¹⁸ Tedaj so izgubljeni tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu. ¹⁹ Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. ²⁰ Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali. ²¹ Ker je namreč po človeku smrt, je po človeku tudi vstajenje mrtvih. ²² Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni, ²³ vendar vsak po vrsti: najprej kot prvina Kristus, potem pa tisti, ki so Kristusovi, ob njegovem prihodu. ²⁴ Nato bo dovršitev, ko bo kraljevanje izročil Bogu Očetu in uničil vsakršno poglavarstvo ter sleherno oblast in moč. ²⁵ Kajti on mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pod njegove noge. ²⁶ Kot zadnji sovražnik bo uničena smrt, ²⁷ kajti vse je položil pod njegove noge. Ko pa pravi: »Vse je podvrženo,« je jasno, da razen tistega, ki mu je vse podvrgel. ²⁸ Ko pa mu bo vse podvrženo, se bo tudi Sin sam podvrgel njemu, ki mu je vse podvrgel, da bo Bog vse v vsem. ²⁹ Sicer pa, kaj bodo dosegli tisti, ki se dajejo krstiti za mrtve? Če mrtvi sploh ne morejo biti obujeni, čemu se še dajejo krstiti zanje? ³⁰ Čemu se tudi mi vsak trenutek izpostavljamo nevarnosti? ³¹ Na ponos, ki ga imam v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, nad vami, bratje, prisegam, da dan za dnem umiram. ³² Kaj mi koristi, če sem se v Efezu po človeško boril z zvermi? Če mrtvi ne morejo biti obujeni,
jejmo in pijmo,
saj bomo jutri umrli. ³³ Nikar se ne dajte zapeljati.
Slaba družba pokvari dobre nravi. ³⁴ Streznite se k pravičnosti in ne grešite! Nekateri namreč ne poznajo Boga. To govorim vam v sramoto.

Poglavje 10

¹ Aháb je imel v Samariji sedemdeset sinov. Jehú je napisal pismo in ga poslal v Samarijo jezreélskim poglavarjem, starešinam in vzgojiteljem Ahábovih sinov. Rekel je: ² »Zdaj pa, brž ko pride to pismo do vas, pri vas so namreč sinovi vašega gospodarja, z vami pa so tudi bojni vozovi, konji, utrjena mesta in orožje, ³ izberite najboljšega in najbolj zmožnega izmed sinov vašega gospodarja, posadite ga na prestol njegovega očeta in se bojujte za hišo svojega gospodarja!« ⁴ Silno so se prestrašili in so rekli: »Glej, dva kralja nista mogla obstati pred njim, kako bomo obstali mi!« ⁵ Dvorni oskrbnik, mestni poglavar, starešine in vzgojitelji so zato Jehúju poslali sporočilo in rekli: »Tvoji služabniki smo, storili bomo vse, kar nam boš ukazal, nikogar ne bomo postavljali za kralja. Naredi, kar je dobro v tvojih očeh!« ⁶ Tedaj jim je napisal drugo pismo in rekel: »Če ste na moji strani in meni poslušni, obglavite sinove svojega gospodarja in pridite jutri ob tem času k meni v Jezreél!« Kraljevih sinov pa je bilo sedemdeset; bivali so pri mestnih velikaših, ki so jih vzgajali. ⁷ Ko je pismo prišlo do njih, so prijeli kraljeve sinove in vseh sedemdeset pomorili. Njihove glave so deli v košare in mu jih poslali v Jezreél. ⁸ Prišel je odposlanec in mu sporočil, da so prinesli glave kraljevih sinov. On pa je rekel: »Do jutra jih denite v dveh kupih pred mestna vrata!« ⁹ Zjutraj je šel ven, se postavil in rekel vsemu ljudstvu: »Vi ste pravični. Glejte, jaz sem se zarotil proti svojemu gospodarju in ga ubil. Kdo pa je pobil vse te? ¹⁰ Vedite torej, da ni padla na tla nobena Gospodova beseda, ki jo je Gospod govoril Ahábovi hiši! Gospod je storil, kar je govoril po svojem služabniku Eliju.« ¹¹ Jehú je pobil vse, ki so še ostali od Ahábove hiše v Jezreélu, vse njegove velikaše, znance in duhovnike, in mu ni pustil niti enega samega za ostanek. ¹² Zatem se je Jehú odpravil in šel v Samarijo. Ko je bil na poti v Bet Eked Roím, ¹³ je Jehú naletel na brate Judovega kralja Ahazjája in je rekel: »Kdo ste?« Rekli so: »Ahazjájevi bratje smo. Obiskat gremo kraljeve sinove in sinove kraljice matere.« ¹⁴ Rekel je: »Zgrabite jih žive!« In zgrabili so žive ter jih pomorili pri vodnjaku v Bet Ekedu: dvainštirideset mož; nobenemu izmed njih ni prizanesel. ¹⁵ Ko je odšel od tam, je naletel na Rehábovega sina Jonadába, ki mu je prišel naproti. Pozdravil ga je in mu rekel: »Ali je tvoje srce iskreno, kakor je moje srce do tvojega srca?« Jonadáb je rekel: »Je.« – »Če je tako, mi daj roko!« In ko mu jo je podal, ga je vzel k sebi na voz ¹⁶ in rekel: »Pojdi z mano, da boš videl mojo gorečnost za Gospoda!« Peljali so ga torej na njegovem vozu. ¹⁷ Ko je prišel v Samarijo, je pobil vse, kar jih je ostalo od Ahábovega rodu v Samariji, tako da ga je iztrebil, po besedi, ki jo je Gospod govoril Eliju. ¹⁸ Jehú je nato zbral vse ljudstvo in jim rekel: »Aháb je malo častil Báala, Jehú pa ga bo močno počastil! ¹⁹ Zato skličite k meni vse Báalove preroke, vse njegove služabnike in vse njegove duhovnike! Nobeden ne sme manjkati, kajti Báalu hočem prirediti veliko daritev. Kdor se je ne bo udeležil, ne bo ostal živ!« Jehú pa je to delal zvijačno, da bi uničil Báalove častilce. ²⁰ Potem je rekel: »Priredite slovesen shod v čast Báalu!« In oklicali so ga. ²¹ Jehú je razposlal glasnike po vsem Izraelu. Prišli so vsi Báalovi častilci; nikogar ni bilo, ki bi ne bil prišel. Šli so v Báalovo hišo in hiša se je napolnila do kraja. ²² Potem je ukazal tistemu, ki je skrbel za obredna oblačila: »Prinesi oblačila vsem Báalovim častilcem!« In prinesel jim je oblačila. ²³ Tedaj je šel Jehú z Rehábovim sinom Jonadábom v Báalovo hišo in rekel Báalovim častilcem: »Dobro poglejte, da ne bo tu med vami katerega izmed Gospodovih častilcev, marveč samo Báalovi!« ²⁴ Pristopila sta torej, da bi opravila klavne in žgalne daritve.Jehú pa je postavil zunaj osemdeset mož in rekel: »Kdor bo pustil, da uide kateri izmed mož, ki vam jih izročam, bo dal svoje življenje za njegovo življenje!« ²⁵ Ko je Jehú končal žgalno daritev, je ukazal stražarjem in pribočnikom: »Vstopite in jih pobijte, nobeden naj ne uide!« Stražarji in pribočniki so jih pobili z ostrim mečem, jih pometali ven, vdrli v svetišče Báalove hiše, ²⁶ spravili stebre iz Báalove hiše in jih sežgali. ²⁷ Razdrobili so Báalov kip ter razdejali Báalovo hišo in naredili iz nje stranišča, kakor so še danes. ²⁸ Tako je Jehú iztrebil Báala iz Izraela. ²⁹ Ni pa se odvrnil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, v katere je bil ta zapeljal Izraela: od zlatih telet v Betelu in Danu. ³⁰ Gospod je rekel Jehúju: »Ker si dobro opravil, kar je prav v mojih očeh, in si storil Ahábovi hiši povsem po moji volji, bodo tvoji sinovi do četrtega rodu sedeli na Izraelovem prestolu.« ³¹ Vendar se Jehú ni potrudil, da bi se z vsem srcem držal postave Gospoda, Izraelovega Boga; ni se odvrnil od Jerobeámovih grehov, v katere je bil ta zapeljal Izraela. ³² Tiste dni je Gospod začel klestiti Izraela. Hazaél jih je porazil v vseh izraelskih mejnih krajinah ³³ vzhodno od Jordana z vso gileádsko deželo, z Gádovci, Rúbenovci in Manásejevci od Aroêrja ob potoku Arnónu, torej v Gileádu in Bašánu. ³⁴ Druga Jehújeva dela, vse, kar je napravil, in vse njegovo junaštvo – mar ni to zapisano v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev? ³⁵ Ko je Jehú legel k svojim očetom, so ga pokopali v Samariji. Namesto njega je postal kralj njegov sin Joaház. ³⁶ Jehú je kraljeval nad Izraelom v Samariji osemindvajset let.

Poglavje 1

¹ Beseda Gospodova, ki se je zgodila Miheju Moréšečanu, v dneh Jotáma, Aháza in Ezekíja, Judovih kraljev, ki jo je videl glede Samarije in Jeruzalema. ² Poslušajte, vsa ljudstva,
prisluhni, zemlja in vse, kar jo napolnjuje!
Gospod Bog naj bo med vami za pričo,
Gospod iz svojega svetega templja. ³ Kajti glejte, Gospod prihaja iz svojega kraja,
spušča se in stopa na zemeljske višave. ⁴ Gore se topijo pod njim,
doline se razmikajo
kakor vosek pred ognjem,
kakor odteka voda po strmini. ⁵ Vse to zaradi Jakobove pregrehe,
zaradi grehov hiše Izraelove.
Kdo predstavlja Jakobovo pregreho?
Mar ne Samarija?
In kdo predstavlja Judove višine?
Mar ne Jeruzalem? ⁶ Spremenil bom Samarijo v grobljo sredi polja,
v zemljišče za vinograd;
njeno kamenje bom zvalil v dolino
in njene temelje bom razgalil. ⁷ Vsi njeni kipi bodo zdrobljeni,
vsa njena plačila bodo v ognju sežgana,
vse njene malike bom spremenil v razbitine,
kajti iz vlačugarskega plačila si jih je nabrala,
v vlačugarsko plačilo se bodo vrnili. ⁸ Zato bom žaloval in tulil,
hodil bos in nag,
zagnal žalostinko kakor šakali,
žalni krik kakor noji. ⁹ Kajti neozdravljiva je njena rana,
prišla je do Juda,
segla do vrat mojega ljudstva,
do Jeruzalema. ¹⁰ V Gatu ne oznanjajte,
nikar ne jokajte!
V Bet Leáfri
se valjajte v prahu! ¹¹ Pojdi po svoje,
prebivalka Šafírja,
gola in osramočena!
Ne hodi ven,
prebivalka Caanána;
žalovanje Bet Ecela
bo vzelo od vas svojo postojanko. ¹² Kajti na rešitev čaka
prebivalka Maróta,
ker je zlo prišlo od Gospoda
pred jeruzalemska vrata. ¹³ Naprezi bojne konje,
prebivalka Lahíša!
To je začetek greha
hčere sionske,
kajti v tebi so se našle
Izraelove pregrehe. ¹⁴ Zato boš dala odpravnino
za Moréšet Gat;
hiše v Ahzíbu bodo razočarale
Izraelove kralje. ¹⁵ Spet bom pripeljal nad vas osvajalca,
prebivalka Maréše.
Do Aduláma bo prišla
Izraelova slava. ¹⁶ Ogôli se in ostrizi
zaradi svojih ljubljenih sinov;
na široko se ogôli kakor orel,
ker bodo od tebe šli v izgnanstvo.