Sveto pismo v enem letu

Poglavje 14

²⁶ Kaj torej, bratje? Kadar se zberete, ima vsakdo od vas nekaj: ta pesem, oni nauk, eden razodetje, drugi dar jezika, tretji razlago. Vse pa naj bo v izgrajevanje. ²⁷ Če kdo govori z darom jezika, naj nastopita dva ali kvečjemu trije, in sicer po vrsti, eden pa naj razlaga. ²⁸ Če razlagalca ni, naj brat v Cerkvi molči, govori pa naj sebi in Bogu. ²⁹ Od prerokov naj spregovorita dva ali trije, drugi pa naj razsojajo. ³⁰ Če pa je razodetje podarjeno komu drugemu od navzočih, naj prejšnji umolkne. ³¹ Vsi lahko prerokujete, vendar drug za drugim, da se bodo vsi učili in vsi dobili spodbudo. ³² Duhovi prerokov se prerokom podrejajo, ³³ kajti Bog ni Bog zmešnjave, ampak miru.Kakor v vseh Cerkvah svetih ³⁴ naj žene tudi v vaših Cerkvah molčijo. Ni jim namreč dovoljeno govoriti, ampak naj bodo podložne, kakor pravi tudi postava. ³⁵ Če pa se hočejo o čem poučiti, naj doma vprašajo svoje može, ker bi bilo sramotno, če bi žena govorila v Cerkvi. ³⁶ Mar od vas izhaja Božja beseda? Je morda dospela samo do vas? ³⁷ Če kdo misli, da je prerok ali da je duhoven človek, naj jasno spozna, da je to, kar vam pišem, Gospodova zapoved. ³⁸ Če pa kdo tega ne spozna, tudi on ni spoznan. ³⁹ Zato si prizadevajte, bratje moji, da bi prerokovali, pa tudi govoriti z darom jezikov ne branite. ⁴⁰ Vse pa naj poteka spodobno in urejeno.

Poglavje 9

¹ Prerok Elizej je poklical enega izmed preroških sinov in mu rekel: »Opaši si ledja, vzemi s seboj to stekleničko olja in pojdi v Ramót Gileád. ² Ko prideš tja, poišči tam Jehúja, Józafatovega sina in Nimšíjevega vnuka! Vstopi, vzemi ga izmed njegovih tovarišev in ga pelji v notranjo sobo! ³ Potem vzemi stekleničko olja, izlij mu ga na glavo in reci: Tako govori Gospod: ›Mazilim te za kralja nad Izraelom!‹ Nato odpri vrata in zbeži; ne obotavljaj se!« ⁴ Mladenič – mladi prerok – je torej šel v Ramót Gileád. ⁵ Ko je prišel tja, glej, so bili vojaški poveljniki ravno pri posvetu. Rekel je: »Naročilo imam zate, poveljnik.« Jehú je dejal: »Za katerega izmed nas vseh?« Rekel je: »Zate, poveljnik!« ⁶ Tedaj je vstal in šel v hišo. Oni pa mu je izlil olje na glavo in mu rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Mazilim te za kralja nad Gospodovim ljudstvom Izraelom. ⁷ Udari hišo Ahába, svojega gospodarja! Tako se bom maščeval nad Jezabelo za kri svojih služabnikov prerokov in za kri vseh Gospodovih služabnikov. ⁸ Vsa Ahábova hiša bo uničena. Iztrebil bom iz Ahábovega rodu vse moške, nedoletne in polnoletne v Izraelu. ⁹ Z Ahábovo hišo bom naredil kakor s hišo Nebátovega sina Jerobeáma in kakor s hišo Ahíjevega sina Bašája. ¹⁰ Jezabelo bodo pojedli psi na jezreélskem polju in nihče je ne bo pokopal.‹« Nato je odprl vrata in zbežal. ¹¹ Ko je Jehú prišel k služabnikom svojega gospodarja, so mu rekli: »Je mir s teboj? Zakaj pa je prišel ta blaznež k tebi?« Rekel jim je: »Saj poznate človeka in njegovo govorjenje.« ¹² Pa so rekli: »Laž; povej nam vendar!« Tedaj je rekel: »Tako in tako mi je rekel: Tako govori Gospod: ›Mazilim te za kralja Izraelu.‹« ¹³ Vzeli so vsak svoj plašč in jih položili podenj na stopnišču. Trobili so v rog in vzklikali: »Jehú je kralj!« ¹⁴ Tako se je Jehú, Józafatov sin in Nimšíjev vnuk, zarotil proti Jorámu. Jorám je bil tedaj z vsem Izraelom na straži pri Ramót Gileádu pred arámskim kraljem Hazaélom. ¹⁵ Potem se je kralj Jorám vrnil, da bi si v Jezreélu zdravil rane, ki so mu jih zadali Arámci, ko se je bojeval z arámskim kraljem Hazaélom. Jehú pa je rekel: »Če ste za to, naj se nihče ne izmuzne iz mesta, da bi šel sporočat v Jezreél.« ¹⁶ Potem je Jehú stopil na bojni voz in se odpeljal v Jezreél, kajti tam je ležal Jorám in Judov kralj Ahazjá je prišel obiskat Joráma. ¹⁷ Čuvaj, ki je stal na stolpu v Jezreélu, je videl, da prihaja Jehújeva četa, in rekel: »Četo vidim!« Jorám je rekel: »Vzemi konjenika, pošlji jim ga naproti in naj vpraša: ›Je mir z vami?‹« ¹⁸ Konjenik mu je jezdil naproti in rekel: »Tako pravi kralj: ›Je mir z vami?‹« Jehú je rekel: »Kaj ti je mar mir! Obrni se in za mano!« Čuvaj je sporočil in rekel: »Odposlanec je prišel do njih, a se ne vrača.« ¹⁹ Tedaj je poslal drugega konjenika. Ko je prišel k njim, je rekel: »Tako pravi kralj: ›Je mir z vami?‹« Jehú je rekel: »Kaj ti je mar mir! Obrni se in za mano!« ²⁰ Čuvaj je sporočil in rekel: »Prišel je do njih, a se ne vrača. Ta vožnja pa je podobna vožnji Nimšíjevega sina Jehúja, vozi namreč kakor blazen.« ²¹ Tedaj je Jorám rekel: »Naprezi!« In napregli so njegov voz. Izraelov kralj Jorám in Judov kralj Ahazjá sta odrinila vsak na svojem vozu. Peljala sta se Jehúju naproti in ga srečala na zemljišču Jezreélca Nabóta. ²² Ko je Jorám zagledal Jehúja, je rekel: »Je mir s teboj, Jehú?« Pa je rekel: »Kakšen mir, dokler je toliko vlačuganja tvoje matere Jezabele in njenega vražarstva!« ²³ Jorám je zaobrnil, da bi zbežal, in rekel Ahazjáju: »Izdaja, Ahazjá!« ²⁴ Toda Jehú je do konca napel lok in ustrelil Joráma v pleča, da mu je šla puščica skozi srce in se je zgrudil na svojem vozu. ²⁵ Potem je rekel svojemu pribočniku Bidkárju: »Vzemi ga in vrzi na zemljišče Jezreélca Nabóta! Spomni se le, kako sva skupaj jezdila za njegovim očetom Ahábom, ko je Gospod izrekel proti njemu tole napoved: ²⁶ ›Nabótovo kri in kri njegovih sinov, ki sem jo videl včeraj, govori Gospod, ti bom zanesljivo povrnil na tem zemljišču, govori Gospod!‹. Vzemi in vrzi ga torej na to zemljišče, po Gospodovi besedi!« ²⁷ Ko je Judov kralj Ahazjá to videl, je pobegnil proti Bet Hagánu. Jehú pa je drvel za njim in rekel: »Tudi njega ustrelite!« Ustrelili so ga na vozu na vzpetini Gur, ki je pri Jibleámu. Ubežal je v Megído in tam umrl. ²⁸ Njegovi služabniki so ga z vozom prepeljali v Jeruzalem in ga pokopali v njegovi grobnici ob njegovih očetih v Davidovem mestu. ²⁹ V enajstem letu Ahábovega sina Joráma je Ahazjá postal kralj nad Judom. ³⁰ Ko je Jehú prišel v Jezreél in je Jezabela to izvedela, si je naličila oči, nališpala glavo in gledala skoz okno. ³¹ Ko je vstopil skozi mestna vrata, je rekla: »Je mir s teboj, Zimrí, morilec svojega gospodarja?« ³² Povzdignil je svoj obraz proti oknu in rekel: »Kdo je na moji strani? Kdo?« Dva ali trije dvorjani so pogledali proti njemu. ³³ Rekel je: »Vrzite jo dol!« In vrgli so jo dol. Njena kri je oškropila zid in konje, ki so jo pomendrali. ³⁴ Potem je šel noter, jedel in pil, nato pa rekel: »Poskrbite za to prekleto in jo pokopljite, saj je kraljeva hči!« ³⁵ Šli so torej, da bi jo pokopali, pa niso našli od nje nič drugega kakor lobanjo, noge in del rok. ³⁶ Ko so se vrnili in mu to sporočili, je rekel: »To je Gospodova beseda, ki jo je govoril po svojem služabniku Tišbéjcu Eliju in rekel: ›Na jezreélskih tleh bodo psi jedli Jezabelino meso. ³⁷ In Jezabelino truplo bo kakor gnoj na jezreélskem polju, tako da ne bodo mogli reči: To je Jezabela!‹«

Poglavje 4

¹ To se je Jonu zdelo hudo, zelo hudo in se je jezil. ² Molil je h Gospodu in rekel: »Oh, Gospod, mar ni bil to moj razlog, ko sem bil še v svoji deželi? Zato sem pohitel, da bi zbežal v Taršíš; kajti vedel sem, da si milostljiv in usmiljen Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in se kesaš hudega. ³ Zdaj torej, Gospod, vzemi, prosim, moje življenje od mene, ker je bolje zame, da umrem, kakor da živim.« ⁴ Gospod pa mu je rekel: »Je mar prav, da se jeziš?« ⁵ Jona pa je šel iz mesta in sédel nasproti mestu z vzhodne strani. Tam si je naredil šotor in sedèl pod njim v senci, da bi videl, kaj se bo zgodilo z mestom. ⁶ Gospod Bog pa je določil kloščevec, ki je zrasel nad Jona, da bi mu bil za senco nad glavo in da bi ga iztrgal iz njegove žalosti. Jona se je kloščevca zelo razveselil. ⁷ Bog pa je določil črva, ko je naslednjega dne vstala zarja, in ta je pičil kloščevec, da je usahnil. ⁸ Ko je nato vzšlo sonce, je Bog določil žgoč vzhodni veter in sonce je pikalo Jonovo glavo, da je medlel. Želel je svoji duši smrt in rekel: »Bolje je zame, da umrem, kakor da živim.« ⁹ Bog pa je rekel Jonu: »Je mar prav, da se jeziš zaradi kloščevca?« Rekel je: »Prav je, da se jezim do smrti.« ¹⁰ Gospod pa je rekel: »Ti žaluješ zaradi kloščevca, ki se nisi trudil zanj in ga nisi gojil, v eni noči je nastal in v eni noči je izginil. ¹¹ Jaz pa naj bi ne žaloval zaradi Niniv, velikega mesta, v katerem je več kot sto dvajset tisoč ljudi, ki ne znajo razlikovati med svojo desnico in svojo levico, in toliko živine?«