Poglavje 1
1
Po Ahábovi smrti se je Moáb uprl Izraelu.
2
Ahazjá je padel skozi pregrado ob svoji zgornji izbi v Samariji in se poškodoval. Odposlal je sle in jim rekel: »Pojdite in poizvedite pri Báalu Zebúbu, bogu v Ekrónu, ali bom ozdravel od te poškodbe!«
3
Gospodov angel pa je rekel Tišbéjcu Eliju: »Vstani, pojdi naproti slom samarijskega kralja in jim govori: ›Mar ni Boga v Izraelu, da greste poizvedovat k ekrónskemu bogu Báalu Zebúbu?
4
Zato tako govori Gospod: S postelje, na katero si legel, ne boš vstal, temveč boš zagotovo umrl.‹« Potem je Elija odšel.
5
Ko so se sli vrnili k njemu, jim je rekel: »Kako da ste se že vrnili?«
6
Rekli so mu: »Neki mož nam je prišel naproti in nam rekel: ›Pojdite, vrnite se h kralju, ki vas je poslal, in mu povejte: Tako govori Gospod: Mar ni Boga v Izraelu, da pošiljaš poizvedovat k ekrónskemu bogu Báalu Zebúbu? Zato ne boš vstal s postelje, na katero si legel, temveč boš zagotovo umrl.‹«
7
On pa jim je rekel: »Kakšen je bil mož, ki vam je prišel naproti in vam to povedal?«
8
Rekli so mu: »Mož je nosil obleko iz dlake in bil opasan z usnjenim pasom okoli ledij.« Oni pa je rekel: »To je Tišbéjec Elija!«
9
Kralj je poslal k njemu petdesetnika in z njim petdeset mož. Ko je prišel do njega – glej, sedèl je vrh gore – mu je govoril: »Božji mož, kralj govori: Pridi dol.«
10
Elija je petdesetniku odvrnil in govoril: »Če sem Božji mož, naj pride ogenj z neba in použije tebe in tvoje petdesetere.« In prišel je ogenj z neba in použil njega in njegove petdesetere.
11
Poslal je k njemu še drugega petdesetnika in z njim petdeset mož. Ta se je povzpel in mu govoril: »Božji mož, tako govori kralj: Hitro pridi dol!«
12
Elija pa je odvrnil in jim govoril: »Če sem Božji mož, naj pride ogenj z neba in použije tebe in tvoje petdesetere.« In prišel je ogenj z neba in použil njega in njegove petdesetere.
13
Kralj je poslal še tretjega petdesetnika in z njim petdeset mož. Ko se je tretji petdesetnik povzpel in prišel gor, je padel pred Elijem na kolena, ga milo prosil in mu govoril: »Božji mož, naj bo, prosim, moje življenje in življenje teh petdesetih tvojih hlapcev dragoceno v tvojih očeh.
14
Glej, prišel je ogenj z neba ter použil oba prejšnja petdesetnika in njune petdesetere. Zdaj pa naj bo moje življenje dragoceno v tvojih očeh.«
15
Tedaj je Gospodov angel govoril Eliju: »Pojdi z njim! Nikar se ga ne boj!« Vstal je in šel z njim h kralju
16
ter mu govoril: »Tako govori Gospod: Ker si poslal sle poizvedovat k ekrónskemu bogu Báalu Zebúbu – kot da bi ne bilo Boga v Izraelu, da bi poizvedel za njegovo besedo – ne boš vstal s postelje, na katero si legel, temveč boš zagotovo umrl.«
17
In umrl je, po Gospodovi besedi, ki jo je govoril Elija. Namesto njega je postal kralj Jorám, v drugem letu Józafatovega sina Joráma, Judovega kralja; ni namreč imel sina.
18
Druga Ahazjájeva dela, ki jih je napravil – mar niso zapisana v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev?
Poglavje 2
1
Ko je Gospod že hotel Elija v viharju vzdigniti v nebo, sta se Elija in Elizej odpravila iz Gilgála.
2
Elija je rekel Elizeju: »Ostani tu, prosim, Gospod me namreč pošilja v Betel.« Elizej pa je rekel: »Kakor živi Gospod in kakor živiš ti, ne zapustim te!« Šla sta torej v Betel.
3
Preroški sinovi, ki so bili v Betelu, so prišli k Elizeju in mu rekli: »Ali veš, da bo Gospod danes vzel tvojega gospodarja od tebe?« Rekel je: »Tudi jaz vem; molčite!«
4
Potem mu je rekel Elija: »Elizej, ostani tu, prosim, Gospod me namreč pošilja v Jeriho.« Pa je rekel: »Kakor živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Prišla sta torej v Jeriho.
5
Preroški sinovi, ki so bili v Jerihi, so pristopili k Elizeju in mu rekli: »Ali veš, da bo Gospod danes vzel tvojega gospodarja od tebe?« Rekel je: »Tudi jaz vem; molčite!«
6
Tedaj mu je rekel Elija: »Ostani tu, prosim, Gospod me namreč pošilja k Jordanu.« Pa je rekel: »Kakor živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Šla sta torej oba.
7
Tudi petdeset preroških sinov je šlo; obstali so nedaleč stran, ona dva pa sta se ustavila pri Jordanu.
8
Elija je vzel svoj plašč, ga zvil in udaril po vodi. In razdelila se je na dvoje, da sta oba lahko šla po suhem čez.
9
Ko sta prišla čez, je Elija rekel Elizeju: »Prosi, kaj naj storim zate, preden bom vzet od tebe!« Elizej je rekel: »Naj mi pripade, prosim, dvojni delež tvojega duha.«
10
Pa je rekel: »Težke reči prosiš. Če me boš videl, ko bom vzet od tebe, se ti bo tako zgodilo; če pa ne, se ne bo zgodilo.«
11
Ko sta šla naprej in se grede pogovarjala, glej, se je prikazal ognjen voz in ognjeni konji ter so ju ločili; in Elija se je v viharju vzdignil v nebo.
12
Elizej je to videl in je klical: »Moj oče, moj oče, Izraelovo bojno vozovje in njegovi konjeniki!« Potem ga ni več videl; zgrabil je svoja oblačila in jih pretrgal na dva kosa.
13
Pobral je Elijev plašč, ki je zdrknil z njega, se vrnil in obstal na bregu Jordana.
14
Vzel je Elijev plašč, ki je zdrknil z njega, udaril po vodi in rekel: »Kje je Gospod, Elijev Bog?« In ko je udaril po vodi, se je razdelila na dvoje, da je Elizej lahko šel čez.
15
Ko so ga z nasprotne strani videli preroški sinovi, ki so bili v Jerihi, so rekli: »Elijev duh počiva na Elizeju.« Prišli so mu naproti, se mu do tal priklonili
16
in mu rekli: »Glej, med tvojimi služabniki je petdeset vrlih mož. Naj gredo in poiščejo tvojega gospodarja. Morda ga je odnesel Gospodov duh in ga vrgel na kako goro ali v kako dolino.« Pa je rekel: »Nikar jih ne pošiljajte!«
17
A silili so vanj, dokler ga ni postalo sram in je rekel: »Pa jih pošljite!« Poslali so torej petdeset mož; ti so ga iskali tri dni, pa ga niso našli.
18
Ko so se vrnili k njemu – mudil se je v Jerihi – jim je dejal: »Kaj vam nisem rekel: ›Nikar ne hodite!‹?«
19
Meščani so tedaj rekli Elizeju: »Glej, lega tega mesta je, kakor vidi moj gospod, dobra, voda pa je slaba, zato je dežela nerodovitna.«
20
Rekel je: »Prinesite mi novo skodelo in denite soli vanjo!« In prinesli so mu to.
21
Šel je k studencu, vrgel vanj sol in rekel: »Tako govori Gospod: Ozdravljam to vodo. Odslej naj ne pride iz nje niti smrt niti nerodovitnost!«
22
In voda je zdrava do tega dne po besedi, ki jo je govoril Elizej.
23
Od tam se je povzpel v Betel. Ko se je vzpenjal po poti, so iz mesta prišli fantiči, se norčevali iz njega in mu rekli: »Pojdi gor, plešec; pojdi gor, plešec!«
24
Obrnil se je, in ko jih je videl, jih je preklel v Gospodovem imenu. Iz gozda sta prišli dve medvedki in raztrgali dvainštirideset dečkov.
25
Od tod je šel na goro Karmel, od tam pa se je vrnil v Samarijo.