Sveto pismo v enem letu

Poglavje 7

²⁵ Glede deviških nimam Gospodovega naročila, dajem pa nasvet, ker sem prejel milost od Gospoda, da sem vreden zaupanja. ²⁶ Mislim, da je to dobro zaradi sedanje stiske – da je namreč dobro, če človek živi tako. ²⁷ Če pa si vezan na ženo, ne išči razveze, in če nisi vezan na ženo, žene ne išči. ²⁸ Pa tudi če se oženiš, ne grešiš; in če se deviška omoži, ne greši, vendar bodo taki imeli stisko v mesu. Jaz pa bi vam rad prizanesel. ²⁹ To pa rečem, bratje, da je odmerjeni čas kratek. Odslej naj bodo tisti, ki imajo žene, kakor da jih ne bi imeli, ³⁰ tisti, ki jočejo, kakor da ne bi jokali, tisti, ki se veselijo, kakor da se ne bi veselili, tisti, ki kupujejo, kakor da ne bi nič imeli, ³¹ in tisti, ki ta svet uporabljajo, kakor da ga ne bi izrabljali, kajti podoba tega sveta mineva. ³² Hočem, da bi bili vi brez skrbi. Kdor ni oženjen, skrbi za to, kar je Gospodovo, kako bi ugajal Gospodu, ³³ kdor pa je oženjen, skrbi za to, kar je svetno, kako bi ugajal ženi, ³⁴ in je razdvojen. Samska in deviška skrbi za to, kar je Gospodovo, da bi bila sveta po telesu in po duhu. Tista pa, ki je omožena, skrbi za to, kar je svetno, kako bi ugajala možu. ³⁵ To pravim vam v korist; ne zato, da bi vam nastavljal zanko, temveč zato, da bi mogli pošteno in nemoteno služiti Gospodu. ³⁶ Če kdo misli, da bi se zaradi močnih strasti vedel do svoje device nespodobno in mora priti do tega, naj stori, za kar se je odločil. Tak ne greši. Naj se poročita. ³⁷ Kdor pa se je v svojem srcu trdno odločil in ni v nobeni stiski ter obvlada svojo voljo in je v svojem srcu sklenil, da bo pazil na svojo devico, bo storil prav. ³⁸ Kdor torej poroči svojo devico, stori prav, kdor pa je ne poroči, stori še bolje. ³⁹ Žena je vezana, dokler njen mož živi. Če pa mož zaspi, je prosta. Naj se omoži, s komer hoče, da se le v Gospodu. ⁴⁰ Po mojem mnenju je sicer bolj srečna, če ostane tako. Mislim pa, da imam tudi jaz Božjega Duha.

Poglavje 21

¹ Po teh dogodkih se je zgodilo tole: Jezreélec Nabót je imel vinograd v Jezreélu poleg palače Ahába, kralja v Samariji. ² Aháb je govoril Nabótu in rekel: »Daj mi svoj vinograd, da mi bo za zelnik, ker je tik ob moji hiši! Dal ti bom zanj boljši vinograd; če pa ti je ljubše, ti dam v denarju za njegovo ceno.« ³ Nabót pa je rekel Ahábu: »Gospod me varuj tega, da bi ti dal dediščino svojih očetov!« ⁴ Aháb se je vrnil domov nevoljen in jezen zaradi odgovora, ki mu ga je dal Jezreélec Nabót, ko je dejal: »Ne dam ti dediščine svojih očetov!« Legel je na posteljo, obrnil obraz vstran in ni hotel jesti. ⁵ Tedaj je prišla k njemu njegova žena Jezabela in mu govorila: »Zakaj si tako slabe volje in nočeš jesti?« ⁶ Odgovoril ji je: »Govoril sem z Jezreélcem Nabótom in mu rekel: ›Daj mi svoj vinograd za denar, ali pa ti dam, če želiš, zanj drug vinograd.‹ A je rekel: ›Ne dam ti svojega vinograda!‹« ⁷ Žena Jezabela pa mu je rekla: »Zdaj ti izvršuješ kraljevsko oblast nad Izraelom! Vstani, jej in bodi dobre volje! Jaz ti bom dala vinograd Jezreélca Nabóta.« ⁸ V Ahábovem imenu je napisala pisma, jih zapečatila z njegovim pečatom in pisma odposlala starešinam in veljakom, ki so prebivali z Nabótom v njegovem mestu. ⁹ V pismih je zapisala: »Razglasite post in posadite Nabóta na čelo ljudstva! ¹⁰ Njemu nasproti pa posadite dva moža, ničvredneža, da bosta pričala proti njemu in rekla: ›Preklinjal si Boga in kralja.‹ Potem ga odpeljite ven in ga kamnajte, da bo umrl!« ¹¹ Njegovi someščani, starešine in veljaki, ki so bivali v njegovem mestu, so storili, kakor je naročila Jezabela, kakor je bilo napisano v pismih, ki jim jih je poslala. ¹² Razglasili so post in posadili Nabóta na čelo ljudstva. ¹³ Prišla sta tudi dva moža, ničvredneža, in sedla njemu nasproti; ničvredneža sta pred ljudstvom pričala proti Nabótu in rekla: »Nabót je preklinjal Boga in kralja.« In odpeljali so ga ven iz mesta in posuli s kamenjem, da je umrl. ¹⁴ Jezabeli pa so poslali sle in rekli: »Nabót je bil kamnan in je umrl.« ¹⁵ Ko je Jezabela slišala, da je bil Nabót kamnan in je umrl, je rekla Ahábu: »Vstani, vzemi v last vinograd Jezreélca Nabóta, ki ti ga za denar ni maral dati. Kajti Nabót ni več živ, temveč mrtev.« ¹⁶ Ko je Aháb slišal, da je Nabót mrtev, je vstal in šel v vinograd Jezreélca Nabóta, da ga vzame v last. ¹⁷ Tedaj se je Tišbéjcu Eliju zgodila Gospodova beseda, rekoč: ¹⁸ »Vstani in pojdi nasproti Ahábu, Izraelovemu kralju, ki je v Samariji! Glej, v Nabótovem vinogradu je, kamor je šel, da ga vzame v last. ¹⁹ Govôri mu: Tako govori Gospod: ›Zagrešil si umor, bi rad tudi dedoval?‹ Govôri in mu reci: Tako govori Gospod: ›Na mestu, kjer so psi lizali Nabótovo kri, bodo lizali tudi tvojo kri!‹« ²⁰ Aháb je rekel Eliju: »Si me našel, moj sovražnik?« Rekel je: »Našel, ker si se prodal, da si storil, kar je hudo v Gospodovih očeh. ²¹ Glej, spravil bom nesrečo nadte; pometel bom s tabo in iztrebil iz Ahábovega rodu vse moške, mladoletne in polnoletne v Izraelu. ²² S tvojo hišo bom naredil kakor s hišo Nebátovega sina Jerobeáma in kakor s hišo Ahíjevega sina Bašája, ker si me razjezil in zapeljal Izraela v greh.« ²³ Tudi o Jezabeli je Gospod govoril in rekel: »Psi bodo pojedli Jezabelo na jezreélskem polju. ²⁴ Tistega iz Ahábovega rodu, ki bo umrl v mestu, bodo žrli psi; tistega pa, ki bo umrl na polju, bodo jedle ptice neba.« ²⁵ Res ni bilo nikogar, ki bi se bil prodal kakor Aháb in delal, kar je hudo v Gospodovih očeh; zapeljala ga je njegova žena Jezabela. ²⁶ Prav gnusno se je pregrešil, ko je šel za maliki, prav kakor so delali Amoréjci, katere je Gospod pregnal izpred Izraelovih sinov. ²⁷ Ko je Aháb slišal te besede, si je pretrgal oblačila, si nadel raševino na golo telo in se postil, spal v raševini in hodil potrt. ²⁸ Tišbéjcu Eliju se je tedaj zgodila Gospodova beseda, rekoč: ²⁹ »Si videl, kako se je Aháb ponižal pred menoj? Ker se je ponižal pred mano, ne bom pripeljal nesreče v njegovih dneh; v dneh njegovega sina bom pripeljal nesrečo nad njegovo hišo.«

Poglavje 5

¹ Poslušajte to besedo, ki jo kakor žalostinko dvigam nad vami, hiša Izraelova: ² Padla je, ne bo več vstala,
devica Izrael.
Zapuščena je na svoji zemlji,
nikogar ni, ki bi jo vzdignil. ³ Kajti tako govori Gospod Bog:
Mestu, ki je poslalo v boj tisoč mož,
jih bo ostalo sto,
in tistemu, ki jih je poslalo sto,
jih bo ostalo deset, hiši Izraelovi. ⁴ Kajti tako govori Gospod hiši Izraelovi:
Iščite me in boste živeli; ⁵ ne iščite Betela,
ne hodite v Gilgál
in ne zahajajte v Beeršébo,
kajti Gilgál bo gotovo šel v izgnanstvo
in Betel bo prišel na nič. ⁶ Iščite Gospoda in boste živeli,
da ne bo napadel hiše Jožefove kakor ogenj,
ki bo požiral, in ne bo nikogar, ki bi gasil za Betel, ⁷ vi, ki pravo spreminjate v pelin
in pravičnost mečete ob tla! ⁸ On je ustvaril Gostosevce in Orion,
spreminja temo v jutro
in dan temní v noč,
kliče morske vode
in jih razliva po površju zemlje,
Gospod je njegovo ime: ⁹ on požene razdejanje nad močnega
in razdejanje pride nad trdnjavo. ¹⁰ Sovražijo tistega, ki brani pravico pri vratih,
in mrzijo tistega, ki govori brezgrajno. ¹¹ Zato, ker teptate siromaka
in jemljete od njega davek na žito,
ste zidali hiše iz rezanega kamna,
a ne boste prebivali v njih,
ste sadili žlahtne trte,
a ne boste pili vina z njih. ¹² Kajti vem, da so vaša hudodelstva številna
in vaši grehi veliki,
ko stiskate pravičnega, jemljete odkupnino
in odrivate ubožce pri vratih. ¹³ Zato v tem času molči, kdor je razumen,
kajti ta čas je hud. ¹⁴ Iščite dobro in ne húdo,
da boste živeli
in bo Gospod, Bog nad vojskami, z vami,
kakor pravite. ¹⁵ Sovražite húdo in ljubite dobro,
vzpostavite pravico pri vratih:
morda bo Gospod, Bog nad vojskami,
izkazal milost Jožefovemu ostanku. ¹⁶ Zato tako govori Gospod, Bog nad vojskami, Gospod:
Po vseh trgih bo žalovanje,
po vseh ulicah bodo pravili: »Gorje, gorje!«
Poljedelca bodo klicali k tarnanju
in izurjene objokovalce k žalovanju. ¹⁷ Po vseh vinogradih bo žalovanje,
ker bom šel skozi sredi tebe,govori Gospod. ¹⁸ Gorje vam, ki hrepenite po dnevu Gospodovem!
Čemu vam bo dan Gospodov?
Tema bo in ne luč: ¹⁹ Kakor človek, ki beži pred levom,
pa ga naskoči medved,
pride domov in se z roko nasloni na steno,
pa ga piči kača. ²⁰ Mar ni dan Gospodov tema in ne luč,
mrak brez svetlobe v njem. ²¹ Sovražim in odklanjam vaše praznike,
nočem vonja vaših slovesnosti. ²² Čeprav mi prinašate žgalne in jedilne daritve,
jih nočem
in na mirovne daritve vaših pitancev
se ne ozrem. ²³ Spravite izpred mene hrumenje svojih pesmi,
igranja vaših harf ne bom poslušal. ²⁴ Pravica naj teče kakor voda
in pravičnost kakor vedno tekoč potok. ²⁵ Mar ste mi prinašali klavne in jedilne daritve štirideset let v puščavi, hiša Izraelova? ²⁶ Vzdignili boste Sikúta, svojega kralja, in Kijúna, svojo mališko podobo, zvezdo svojega boga, ki ste si ga naredili, ²⁷ in izgnal vas bom onkraj Damaska, govori Gospod, Bog nad vojskami je njegovo ime.