Sveto pismo v enem letu

Poglavje 4

¹ Imejte nas vendar za Kristusove služabnike, za oskrbnike Božjih skrivnosti. ² Seveda se od oskrbnikov zahteva, da so zanesljivi. ³ Meni pa je prav malo mar, če meni sodite vi ali kakšno človeško sodišče. Seveda pa tudi jaz ne sodim sebi. ⁴ Ne zavedam se sicer nobene krivde. Vendar zato še nisem opravičen. Sodi mi namreč Gospod. ⁵ Ne sodite torej pred časom, preden pride Gospod, ki bo tudi osvetlil, kar je skrito v temi, in razkril namene src. Tedaj bo vsak prejel od Boga priznanje. ⁶ Bratje, to pa sem obrnil nase in na Apola, in sicer zaradi vas, da bi se na naju učili, kaj pomeni: »Ne prek tega, kar je pisano!«, da se nihče med vami ne bi napihoval v prid enega proti drugemu. ⁷ Kdo ti namreč more dati prednost? Kaj imaš, česar bi ne prejel? Če pa si prejel, kaj bi se ponašal, kakor bi ne prejel? ⁸ Vi ste že nasičeni! Vi ste že obogateli! Brez nas ste zakraljevali! O, ko bi res zakraljevali. Tako bi tudi mi z vami prišli do kraljevanja! ⁹ Zdi se mi namreč, da je Bog nas apostole postavil na zadnje mesto, kakor da bi bili obsojeni na smrt, kakor da smo postali prizor, ki ga gledajo svet, angeli in ljudje. ¹⁰ Mi zaradi Kristusa nori, vi pa v Kristusu razumni. Mi slabotni, vi močni. Vi slavni, mi zaničevani. ¹¹ Prav do te ure smo lačni in žejni in nagi. Tepejo nas, iz kraja v kraj bežimo. ¹² Utrujeni smo, ker delamo z lastnimi rokami. Kadar nas sramotijo, blagoslavljamo, kadar nas preganjajo, potrpimo, ¹³ kadar nas preklinjajo, odgovarjamo blágo. Postali smo kakor smeti sveta, kakor izvržek vseh, vse do tega trenutka. ¹⁴ Tega vam ne pišem zato, da bi vas sramotil, marveč da bi vas kot svoje ljube otroke svaril. ¹⁵ Čeprav bi namreč imeli deset tisoč vzgojiteljev v Kristusu, vendar nimate mnogo očetov. V Kristusu Jezusu sem vas namreč po evangeliju rodil jaz. ¹⁶ Zato vas torej rotim, postanite moji posnemovalci. ¹⁷ Tudi Timóteja, mojega dragega zvestega otroka v Gospodu, sem k vam poslal prav zato. On vam bo priklical v spomin moja pota v Kristusu Jezusu, kot jih učim povsod po vseh Cerkvah. ¹⁸ Nekateri so postali prevzetni, kot da me ne bo k vam. ¹⁹ Pa bom k vam kmalu prišel, če bo Gospod hotel. In tedaj ne bom spoznal besed teh prevzetnežev, ampak njihovo moč. ²⁰ Božje kraljestvo namreč ni v besedi, temveč v moči. ²¹ Kaj vam je ljubše? Da pridem k vam s palico ali z ljubeznijo in v duhu krotkosti?

Poglavje 17

¹ Elija, Tišbéjec izmed naseljencev v Gileádu, je rekel Ahábu: »Kakor živi Gospod, Izraelov Bog, pred katerim stojim: ta leta ne bo ne rose ne dežja, razen na mojo besedo.« ² Nato se mu je zgodila Gospodova beseda, rekoč: ³ »Pojdi od tod, kreni na vzhod in se skrij ob potoku Kerítu, ki je vzhodno od Jordana! ⁴ Iz potoka boš pil in krokarjem sem zapovedal, da te bodo tam hranili.« ⁵ Šel je in storil po Gospodovi besedi; odšel je in bival ob potoku Kerítu, ki je vzhodno od Jordana. ⁶ Krokarji so mu prinašali kruh in meso zjutraj in kruh in meso zvečer, iz potoka pa je pil. ⁷ Čez nekaj časa je potok usahnil, ker v deželi ni bilo dežja. ⁸ Tedaj se mu je zgodila Gospodova beseda, rekoč: ⁹ »Vstani in pojdi v Sarepto, ki pripada Sidónu, in ostani tam! Glej, zapovedal sem neki vdovi tam, da te bo hranila.« ¹⁰ Vstal je torej in šel v Sarepto. Ko je prišel do mestnih vrat, glej, je bila tam vdova, ki je nabirala drva. Zaklical je za njo in rekel: »Prinesi mi, prosim, malo vode v vrču, da bom pil!« ¹¹ Ko je šla, da mu jo prinese, je zaklical za njo in rekel: »Prinesi mi, prosim, še kos kruha v roki!« ¹² Rekla je: »Kakor živi Gospod, tvoj Bog, nič pečenega nimam, samo prgišče moke v loncu in malo olja v vrču. In glej, nabiram suhljad, da pojdem in pripravim to zase in za sina, da bova pojedla in potem umrla.« ¹³ Elija ji je rekel: »Ne boj se; pojdi in pripravi, kakor si rekla, vendar naredi iz tega najprej meni kolaček in mi ga prinesi; sebi in svojemu sinu pa ga boš pripravila potem. ¹⁴ Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo do dne, ko bo Gospod poslal dež na zemljo.‹« ¹⁵ Šla je in storila po Elijevi besedi. In dan za dnem so imeli jesti, ona, on in njena družina. ¹⁶ Moka v loncu ni pošla in olja v vrču ni zmanjkalo, po besedi, ki jo je Gospod govoril po Eliju. ¹⁷ Zatem se je zgodilo, da je zbolel sin te žene, hišne gospodinje. Njegova bolezen je tako napredovala, da že ni več dihal. ¹⁸ Rekla je torej Eliju: »Kaj hočeš od mene, Božji mož? Prišel si k meni, da me spomniš na mojo krivdo in mi usmrtiš sina.« ¹⁹ Rekel ji je: »Daj mi svojega sina!« In vzel ji ga je iz naročja, ga nesel v gornjo izbo, kjer je stanoval, in ga položil v svojo posteljo. ²⁰ Nato je klical h Gospodu: »Gospod, moj Bog, mar hočeš spraviti v nesrečo celo to vdovo, pri kateri gostujem, in ji usmrtiti sina?« ²¹ Zleknil se je trikrat čez dečka in klical h Gospodu: »Gospod, moj Bog, prosim, naj se vrne dih življenja tega otroka v njegovo notranjost!« ²² In Gospod je uslišal Elijev klic: dih otrokovega življenja se je vrnil v njegovo notranjost in tako je oživel. ²³ Elija je vzel otroka, ga prinesel iz gornje izbe v hišo in ga izročil materi; Elija je rekel: »Glej, tvoj sin živi!« ²⁴ Žena pa je rekla Eliju: »Zdaj vem, da si Božji mož in da je Gospodova beseda v tvojih ustih resnica.«

Poglavje 1

¹ Besede Amosa, ki je bil med živinorejci iz Tekóe, katere je videl glede Izraela v dneh Uzíja, Judovega kralja, in v dneh Jerobeáma, Joáševega sina, Izraelovega kralja, dve leti pred potresom. ² Rekel je:
Gospod rjove s Siona,
svoj glas daje iz Jeruzalema;
pastirski pašniki venijo,
vrh Karmela se suši. ³ Tako govori Gospod:
Zaradi treh pregreh Damaska,
zaradi štirih tega ne bom odvrnil:
Ker so z železnimi sanmi
mlatili Gileád. ⁴ Poslal bom ogenj v Hazaélovo hišo
in požrl bo Ben Hadádove dvorce. ⁵ Zdrobil bom zapahe Damaska,
iztrebil prebivalce v Bikát Avenu
in njega, ki drži žezlo v Bet Edenu,
arámsko ljudstvo bo izgnano v Kir,govori Gospod. ⁶ Tako govori Gospod:
Zaradi treh pregreh Gaze,
zaradi štirih tega ne bom odvrnil:
Ker so jih v celoti odganjali v izgnanstvo,
da bi jih izročali Edómcem. ⁷ Poslal bom ogenj za obzidje Gaze
in požrl bo njene dvorce. ⁸ Iztrebil bom prebivalce iz Ašdóda
in njega, ki drži žezlo, iz Aškelóna.
Svojo roko bom obrnil proti Ekrónu
in ostanek Filistejcev bo izginil,govori Gospod Bog. ⁹ Tako govori Gospod:
Zaradi treh pregreh Tira,
zaradi štirih tega ne bom odvrnil:
Ker so jih v celoti izročali v izgnanstvo Edómcem
in se niso spominjali bratovske zaveze. ¹⁰ Poslal bom ogenj na obzidje Tira
in požrl bo njegove dvorce. ¹¹ Tako govori Gospod:
Zaradi treh pregreh Edóma,
zaradi štirih tega ne bom odvrnil:
Ker je z mečem preganjal svojega brata
in zadušil svoje usmiljenje,
ker je večno divjala njegova jeza
in je vztrajno bedela njegova togota. ¹² Poslal bom ogenj v Temán
in požrl bo dvorce v Bocri. ¹³ Tako govori Gospod:
Zaradi treh pregreh Amónovih sinov,
zaradi štirih tega ne bom odvrnil:
Ker so parali gileádske nosečnice,
da bi razširili svoje meje. ¹⁴ Zanetil bom ogenj na obzidju Rabe
in požrl bo njene dvorce,
med vpitjem na dan vojne,
v ujmi na dan viharja. ¹⁵ Njihov kralj bo šel v izgnanstvo,
on sam in z njim njegovi prvaki,govori Gospod.