Sveto pismo v enem letu

Poglavje 2

¹ Bratje, tudi ko sem jaz prišel k vam, nisem prišel zato, da bi vam z vzvišenostjo besede ali modrosti oznanjal Božjo skrivnost. ² Sklenil sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega. ³ Pred vami sem bil slaboten, v strahu in velikem trepetu. ⁴ Moja beseda in moje oznanilo nista bila v prepričevalnih besedah modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč, ⁵ zato da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na Božji moči. ⁶ Pa vendar oznanjamo modrost, in sicer med popolnimi! Toda ne modrosti tega sveta, tudi ne modrosti voditeljev tega sveta. Ti minevajo. ⁷ Mi oznanjamo Božjo modrost v skrivnosti, tisto prikrito, ki jo je Bog pred veki vnaprej določil za naše veličastvo. ⁸ Te ni spoznal noben mogočnik tega sveta. Kajti ko bi jo spoznali, Gospoda veličastva pač ne bi križali. ⁹ Kakor je pisano:
Česar oko ni videlo in uho ni slišalo
in kar v človekovo srce ni prišlo,
kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo, ¹⁰ to nam je Bog razodel po Duhu. Duh namreč preiskuje vse, celo Božje globine. ¹¹ Kdo izmed ljudi pa ve, kaj je v človeku? Mar tega ne ve le človekov duh, ki je v njem? Tako tudi to, kar je v Bogu, pozna samo Božji Duh. ¹² Mi nismo prejeli duha sveta, temveč Duha, ki je iz Boga, da bi mogli spoznati to, kar nam je Bog milostno podaril. ¹³ To tudi govorimo, pa ne z besedami, kakršne uči človeška modrost, ampak kakršne uči Duh, tako da duhovne stvari presojamo z duhovnimi. ¹⁴ Duševni človek ne sprejema tega, kar prihaja iz Božjega Duha. Zanj je to norost in tega ne more spoznati, ker se to presoja duhovno. ¹⁵ Duhovni človek pa presoja vse, medtem ko njega ne presoja nihče. ¹⁶ Kdo je namreč spoznal Gospodov um,
da bi njega učil?Mi pa imamo Kristusov um.

Poglavje 15

¹ V osemnajstem letu kralja Jerobeáma, Nebátovega sina, je nad Judom zavladal Abíja. ² Tri leta je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Maáha; bila je Abišalómova hči. ³ Hodil je v vseh grehih, ki jih je njegov oče storil pred njim, in njegovo srce ni bilo v celoti z Gospodom, njegovim Bogom, kakor srce njegovega očeta Davida. ⁴ A zavoljo Davida mu je Gospod, njegov Bog, dal svetilko v Jeruzalemu: povzdignil je njegovega sina za njim in dal, da je Jeruzalem obstal, ⁵ ker je David delal, kar je prav v Gospodovih očeh, in vse dni svojega življenja ni prestopil ničesar, kar mu je zapovedal, razen v zadevi Hetejca Urijája. ⁶ Med Roboámom in Jerobeámom je bila vojna vse dni njegovega življenja. ⁷ Druga Abíjeva dela in vse, kar je napravil – mar ni zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev? Tudi med Abíjem in Jerobeámom je bila vojna. ⁸ Ko je Abíja legel k svojim očetom, so ga pokopali v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Asá. ⁹ V dvajsetem letu Izraelovega kralja Jerobeáma je nad Judom zavladal Asá. ¹⁰ Enainštirideset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Maáha; bila je Abišalómova hči. ¹¹ Asá je delal, kar je prav v Gospodovih očeh, kakor njegov oče David. ¹² Odpravil je iz dežele obredne vlačugarje in odstranil vse malike, ki so jih napravili njegovi predniki. ¹³ Celo svoji materi Maáhi je odvzel čast kraljice matere, ker je napravila ostudno podobo Ašeri. Asá je podrl njeno ostudno podobo in jo sežgal v potoku Cedronu. ¹⁴ Višin pa niso odpravili. Vendar je bilo Asájevo srce vse njegove dni v celoti z Gospodom. ¹⁵ V Gospodovo hišo je prinesel posvečene darove svojega očeta in svoje darove: srebro, zlato in posodje. ¹⁶ Med Asájem in Izraelovim kraljem Bašájem je bila vojna vse njune dni. ¹⁷ Izraelov kralj Bašá je krenil nad Juda in utrdil Ramo, da Judovemu kralju Asáju ne bi dopustil izhoda in dohoda. ¹⁸ Asá pa je vzel vse srebro in zlato, kar ga je ostalo v zakladnicah Gospodove hiše, in zaklade v kraljévi hiši ter jih izročil svojim služabnikom; kralj Asá jih je poslal k Ben Hadádu, Tabrimónovemu sinu in Hezjónovemu vnuku, arámskemu kralju, ki je bival v Damasku, s sporočilom: ¹⁹ »Zaveza je med menoj in teboj, med mojim in tvojim očetom. Glej, pošiljam ti v dar srebra in zlata. Daj, razderi zavezo z Izraelovim kraljem Bašájem, da se umakne od mene!« ²⁰ Ben Hadád je prisluhnil kralju Asáju in poslal poveljnike svoje vojske nad Izraelova mesta. Osvojil je Ijón, Dan, Abél Bet Maáho, ves Kinéret in vso Neftálijevo pokrajino. ²¹ Ko je Bašá slišal o tem, je nehal graditi Ramo in ostal v Tirci. ²² Kralj Asá je sklical vse Judovce brez izjeme in odnašali so kamenje in les, s katerim je Bašá gradil Ramo. S tem je kralj Asá gradil Geba Benjamin in Micpo. ²³ Vsa druga Asájeva dela, vse njegovo junaštvo, vse, kar je napravil, in mesta, ki jih je zgradil – mar ni zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev? Na stara leta pa je bolehal na nogah. ²⁴ Ko je Asá legel k svojim očetom, je bil pokopan pri svojih očetih v mestu svojega očeta Davida. Namesto njega je postal kralj njegov sin Józafat. ²⁵ Jerobeámov sin Nadáb je postal kralj nad Izraelom v drugem letu Judovega kralja Asája. Nad Izraelom je kraljeval dve leti. ²⁶ Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, in hodil po poti svojega očeta in v njegovem grehu, v katerega je bil zapeljal Izraela. ²⁷ Proti njemu se je zarotil Ahíjev sin Bašá iz Isahárjeve hiše in ga ubil pri filistejskem Gibetónu. Nadáb je namreč z vsem Izraelom oblegal Gibetón. ²⁸ V tretjem letu Judovega kralja Asája ga je usmrtil Bašá in zavladal namesto njega. ²⁹ Brž ko je postal kralj, je pobil vso Jerobeámovo hišo. Iz Jerobeámovega rodu ni pustil žive duše, dokler ga ni pokončal, kakor je bil napovedal Gospod po svojem služabniku Ahíju iz Šila. ³⁰ In sicer zaradi grehov, ki jih je zagrešil Jerobeám in vanje zapeljal Izraela, s čimer je jezil Gospoda, Izraelovega Boga. ³¹ Druga Nadábova dela in vse, kar je napravil – mar ni zapisano v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev? ³² Med Asájem in Izraelovim kraljem Bašájem je bila vojna vse njune dni.

Poglavje 2

¹⁸ Gospod se je razvnel za svojo deželo
in se usmilil svojega ljudstva. ¹⁹ Gospod je odgovoril in rekel svojemu ljudstvu:
Glejte, pošiljam vam
žita, vina in olja,
in se boste sitili z njim.
Ne bom vas več dal
narodom v zasmeh. ²⁰ Njega, ki prihaja s severa, bom oddaljil od vas
in ga pognal v deželo, ki je suha in pusta:
njegov prednji roj proti vzhodnemu morju,
njegov zadnji roj proti zahodnemu morju,
in njegov smrad se bo vzdigoval, njegov gnus se bo vzdigoval,
ker je poveličeval svoje delo. ²¹ Ne boj se, zemlja,
raduj in veseli se,
kajti Gospod dela velike reči. ²² Ne bojte se, poljske živali,
kajti ozeleneli so pašniki v pustinji,
kajti drevje prinaša svoj sad,
smokva in trta dajeta svoje bogastvo. ²³ Sinovi sionski, radujte se,
veselite se v Gospodu, svojem Bogu,
kajti daje vam jesenskega dežja, kakor je prav,
daje vam, da pada dež,
jesenski in spomladanski dež, kakor poprej. ²⁴ Mlatišča bodo polna žita,
kadi bodo zvrhane vina in olja. ²⁵ Povrnil vam bom letine,
ki so vam jih požrle kobilice rojivka, skakalka,
glodalka in grizljivka, moja velika vojska,
ki sem jo poslal proti vam. ²⁶ Jedli boste, jedli, se sitili
in hvalili ime Gospoda, svojega Boga,
ki je čudovito ravnal z vami,
in moje ljudstvo ne bo osramočeno na veke. ²⁷ Spoznali boste, da sem sredi Izraela jaz,
da sem jaz, Gospod, vaš Bog, in drugega ni,
in moje ljudstvo ne bo osramočeno na veke.

Poglavje 3

¹ Potem se bo zgodilo:
Razlil bom svojega duha na vse meso
in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere,
vaši starčki bodo sanjali sanje,
vaši mladeniči bodo gledali videnja. ² Tudi na hlapce in dekle
bom v tistih dneh razlil svojega duha. ³ Dajal bom čudežna znamenja na nebu in na zemlji, kri in ogenj in stebre dima. ⁴ Sonce se bo spremenilo v temo in luna v kri, preden pride Gospodov dan, veliki in strašni. ⁵ Zgodilo se bo: Vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen, kajti na gori Sion in v Jeruzalemu bo rešitev, kakor je rekel Gospod, in med preživelimi bodo tisti, ki jih Gospod kliče.