Sveto pismo v enem letu

Poglavje 16

¹ Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati, in Salóma kupile dišav, da bi ga šle mazilit. ² Prvi dan tedna so šle h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo. ³ Med seboj so govorile: »Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?« ⁴ Ko pa so se ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen; in bil je zelo velik. ⁵ Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je sedèl na desni strani, ogrnjen z belim oblačilom, in so se zelo začudile. ⁶ On pa jim je rekel: »Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj. Poglejte kraj, kamor so ga položili. ⁷ Toda pojdite in povejte njegovim učencem in Petru: ›Pred vami pojde v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.‹« ⁸ Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso nič povedale, kajti bale so se. ⁹ Ko je prvi dan tedna navsezgodaj vstal, se je najprej prikazal Mariji Magdaleni, iz katere je izgnal sedem demonov. ¹⁰ Šla je in to sporočila tistim, ki so bili prej z njim in so žalovali ter jokali. ¹¹ Ko so slišali, da živi in da ga je ona videla, niso verjeli. ¹² Nato se je v drugi obliki prikazal dvema izmed njih med potjo, ko sta šla na deželo. ¹³ Tudi ta dva sta odšla in to sporočila drugim, pa tudi njima niso verjeli. ¹⁴ Še pozneje se je prikazal enajsterim, ko so bili pri mizi. Grajal je njihovo nevero in trdosrčnost, ker niso verjeli tistim, ki so ga videli obujenega. ¹⁵ Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu! ¹⁶ Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen. ¹⁷ Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike, ¹⁸ z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.« ¹⁹ Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico. ²⁰ Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.

Poglavje 12

¹ Roboám je šel v Sihem; v Sihem je namreč prišel ves Izrael, da bi ga postavil za kralja. ² Ko pa je za to izvedel Nebátov sin Jerobeám, ki je bil še vedno v Egiptu, kamor je zbežal pred kraljem Salomonom, se je vrnil iz Egipta. ³ Poslali so ponj in ga poklicali. Jerobeám in ves Izraelov zbor sta prišla k Roboámu, ga nagovorila in rekla: ⁴ »Tvoj oče nam je otežil jarem; ti nam zdaj olajšaj trdo službo svojega očeta in težki jarem, ki nam ga je naložil, pa ti bomo služili!« ⁵ Rekel jim je: »Pojdite in se čez tri dni vrnite k meni!« In ljudstvo je odšlo. ⁶ Kralj Roboám se je posvetoval s starešinami, ki so bili v službi pri njegovem očetu Salomonu, ko je še živel, in je rekel: »Kako svetujete, da odgovorim temu ljudstvu?« ⁷ Spregovorili so in mu rekli: »Če boš danes temu ljudstvu služabnik, jim služil in jim govoril prijazne besede, bodo tvoji služabniki vse dni.« ⁸ Toda zavrgel je nasvet, ki so mu ga dali stari, in se posvetoval z mladimi, ki so zrasli z njim in bili zdaj v njegovi službi. ⁹ Rekel jim je: »Kaj svetujete, da odgovorim temu ljudstvu, ki mi je govorilo in reklo: ›Olajšaj jarem, ki nam ga je naložil tvoj oče‹?« ¹⁰ Mladi, ki so zrasli z njim, so spregovorili in mu rekli: »Takole reci temu ljudstvu, ki ti je govorilo in reklo: ›Tvoj oče nam je jarem otežil, ti pa nam ga olajšaj!‹; takole jim govori: ›Moj mezinec je debelejši kakor ledja mojega očeta. ¹¹ No, moj oče vam je naložil težek jarem, jaz pa bom vaš jarem še obtežil. Moj oče vas je opominjal z biči, jaz pa vas bom ustrahoval s škorpijoni.‹« ¹² Tretji dan je prišel Jerobeám z vsem ljudstvom k Roboámu, kakor je kralj naročil, in rekel: »Tretji dan se vrnite k meni!« ¹³ Kralj je ljudstvu trdo odgovoril in zavrgel nasvet, ki so mu ga dali stari. ¹⁴ Govoril jim je po nasvetu mladih in je rekel: »Moj oče vam je naložil težek jarem, jaz pa bom vaš jarem še obtežil. Moj oče vas je opominjal z biči, jaz pa vas bom opominjal s škorpijoni.« ¹⁵ Kralj torej ni poslušal ljudstva; vmes je namreč posegel Gospod, da uresniči besedo, ki jo je Gospod po Ahíju iz Šila govoril Nebátovemu sinu Jerobeámu. ¹⁶ Ko je ves Izrael videl, da jih kralj noče poslušati, je ljudstvo kralju odvrnilo in reklo:
»Kakšen delež imamo še pri Davidu?
Nimamo dediščine pri Jesejevem sinu!
V svoje šotore, Izrael!
Glej zdaj na svojo hišo, David!«Tako je Izrael šel v svoje šotore. ¹⁷ Nad Izraelovimi sinovi, ki so prebivali v Judovih mestih, pa je Roboám ostal kralj. ¹⁸ Ko je kralj Roboám poslal tja Adoniráma, nadzornika pri obveznem delu, ga je ves Izrael obsul s kamenjem, da je umrl. Kralju Roboámu pa se je posrečilo skočiti na voz in ubežati v Jeruzalem. ¹⁹ Tako se Izrael do tega dne upira Davidovi hiši. ²⁰ Ko je ves Izrael slišal, da se je Jerobeám vrnil, so ga dali poklicati na zborovanje in ga postavili za kralja nad vsem Izraelom. Davidove hiše se ni držal nihče več razen Judovega rodu. ²¹ Roboám pa je prišel v Jeruzalem in zbral vso Judovo hišo in Benjaminov rod, sto osemdeset tisoč izbranih bojevnikov, da bi se vojskovali z Izraelovo hišo in kraljestvo vrnili Salomonovemu sinu Roboámu. ²² Tedaj se je Božjemu možu Šemajáju zgodila Božja beseda, rekoč: ²³ »Reci Salomonovemu sinu Roboámu, Judovemu kralju, in vsej Judovi in Benjaminovi hiši ter preostalemu ljudstvu: ²⁴ Tako govori Gospod: ›Ne hodite se bojevat s svojimi brati, Izraelovimi sinovi! Vrnite se vsak na svoj dom, kajti po moji volji se je to zgodilo!‹« Poslušali so Gospodovo besedo, se obrnili in odšli, kakor je Gospod govoril. ²⁵ Jerobeám je zgradil Sihem v Efrájimskem pogorju in v njem prebival. Od tam je šel in zgradil Penuél. ²⁶ Potem je Jerobeám razmišljal sam pri sebi: »Zdaj se bo kraljestvo spet vrnilo Davidovi hiši. ²⁷ Če bo to ljudstvo še hodilo darovat v Gospodovo hišo v Jeruzalem, se bo srce tega ljudstva vrnilo k njegovemu gospodarju, Judovemu kralju Roboámu; ubili me bodo in se vrnili k Judovemu kralju Roboámu.« ²⁸ Kralj se je posvetoval, naredil dve zlati teleti in rekel ljudstvu: »Dovolj dolgo ste hodili v Jeruzalem. Glej, Izrael, to sta tvoja bogova, ki sta te izpeljala iz egiptovske dežele!« ²⁹ In postavil je eno v Betelu, drugo pa je dal v Dan. ³⁰ To pa je vodilo v greh, ker je ljudstvo hodilo pred eno v Betelu in pred drugo do Dana. ³¹ Naredil je tudi svetišča na višinah in postavil duhovnike iz vsega ljudstva, ki niso bili izmed Levijevih sinov. ³² Jerobeám je vpeljal tudi praznik petnajstega dne v osmem mesecu, podoben prazniku, ki je bil na Judovem, in sam daroval na oltarju. Tako je storil v Betelu in daroval teletoma, ki ju je napravil. V Betelu je postavil duhovnike za svetišča na višinah, ki jih je napravil. ³³ Petnajstega dne osmega meseca, meseca, ki ga je bil sam določil, se je povzpel k oltarju, ki ga je napravil v Betelu; vpeljal je praznik za Izraelove sinove in se povzpel k oltarju, da bi opravil kadilne daritve.

Poglavje 14

² Vrni se, Izrael, h Gospodu, svojemu Bogu,
kajti padel si po svoji krivdi. ³ Vzemite besede s seboj
in vrnite se h Gospodu!
Recite mu:
»Odpusti vso krivdo,
sprejmi dobroto
in bomo nadomestili
junce s svojimi ustnicami. ⁴ Asirec nas ne bo rešil,
na konja ne bomo več sedli
in temu, kar so izdelale naše roke,
ne bomo več rekli: ›Naš Bog‹,
kajti pri tebi najde sirota usmiljenje.« ⁵ Ozdravil jih bom njihovega odvračanja,
rad jih bom ljubil,
kajti moja jeza se je odvrnila od njih. ⁶ Postal bom Izraelu kakor rosa,
kakor lilija bo cvetel
in poganjal korenine kakor libanonski gozd. ⁷ Njegovi poganjki se bodo razvejali,
veličasten bo kakor oljka,
dišal bo kakor libanonski gozd. ⁸ Vrnili se bodo in prebivali v njegovi senci,
gojili bodo žito
in cveteli kakor trta,
sloveli bodo kakor libanonsko vino. ⁹ Efrájim, kaj imam še skupnega z maliki?
Jaz ga uslišujem in gledam nanj.
Kakor zelena cipresa sem,
iz mene je najti tvoj sad. ¹⁰ Kdor je moder, bo te reči razumel,
kdor je razumen, jih bo spoznal;
kajti Gospodove poti so ravne,
pravični hodijo po njih,
uporni pa se na njih spotikajo.