Poglavje 7
1
Svojo hišo pa je Salomon zidal trinajst let, preden jo je v celoti končal.
2
Sezidal je hišo libanonskega gozda, sto komolcev dolgo, petdeset komolcev široko in trideset komolcev visoko, na štirih vrstah cedrovih stebrov, s cedrovimi tramovi na stebrih.
3
Iz cedrovine je bila tudi streha nad izbami, ki so bile na petinštiridesetih stebrih; petnajst jih je bilo v vsaki vrsti.
4
Okna z okviri so bila v treh vrstah in trikrat je okno gledalo proti oknu.
5
Vsa vrata s podboji so bila četverokotna in so stala druga proti drugim v treh vrstah.
6
Potem je naredil stebréno dvorano, petdeset komolcev dolgo in trideset široko; pred njo je bila lopa s stebri in z napuščem.
7
Naredil je tudi dvorano s prestolom, kjer je sodil, sodno dvorano; obložena je bila s cedrovino od tal do stropnih tramov.
8
Hiša, v kateri je prebival, je stala na drugem dvorišču, za to dvorano, in bila narejena enako. Tudi za faraonovo hčer, ki jo je Salomon vzel za ženo, je naredil hišo, enako tej dvorani.
9
Vse to je bilo narejeno iz sijajnih kamnov, obdelanih po meri, z žago rezanih na notranji in zunanji strani; in sicer od temelja do napuščev, zunaj pa do velikega dvora.
10
Tudi podzidja so bila iz sijajnih kamnov, velikih kamnov, kamnov po deset in po osem komolcev.
11
Nad njimi so bili sijajni, po meri obdelani kamni in cedrovina.
12
Veliki dvor so obdajale tri plasti klesanih kamnov in plast cedrovih brun, enako tudi notranji dvor Gospodove hiše in preddverje hiše.
13
Kralj Salomon je poslal po Hiráma iz Tira.
14
Bil je to sin vdove iz Neftálijevega rodu, njegov oče pa je bil Tirec, umetnik bronar; bil je poln modrosti, razumnosti in znanja v izdelovanju vsakršne reči iz brona. Prišel je h kralju Salomonu in opravil zanj vsa dela.
15
Napravil je dva stebra iz brona. Prvi je bil osemnajst komolcev visok; dvanajst komolcev dolga vrvica pa je mogla obseči drugi steber.
16
Naredil je tudi dva glaviča, ulita iz brona, da so ju deli na vrh stebrov; prvi glavič je bil visok pet komolcev in drugi prav tako pet.
17
Nato je izdelal mrežaste okraske in verižaste čope za glaviča na vrhu stebrov, sedem za prvi glavič in sedem za drugega.
18
Potem je naredil granatna jabolka v dveh vrstah naokrog na prvi mreži, da so zastirala glaviča na vrhu stebrov. Enako je napravil na drugem glaviču.
19
Glaviča, ki sta bila na vrhu stebrov v preddverju, sta imela obliko lilijinega cveta, štiri komolce visokega.
20
Na glavičih na obeh stebrih in še više ob trebušastem delu nad mrežo je bilo dvesto granatnih jabolk v vrstah naokrog; enako pri drugem glaviču.
21
Stebra je postavil pri preddverju templja. En steber je postavil na desni in mu dal ime Jahín, drugega pa je postavil na levi in mu dal ime Boaz.
22
Vrhova stebrov sta imela obliko lilijinega cveta. Tako sta bila stebra dokončana.
23
Nato je naredil ulito morje. Od enega roba do drugega je merilo deset komolcev, bilo je okrogle oblike, pet komolcev visoko, trideset komolcev pa je znašal njegov obseg.
24
Pod robom ga je obkrožal venec buč, po deset na komolec. V dveh vrstah je morje obdajal venec buč, ki so bile ulite hkrati z njim.
25
Stalo je na dvanajstih volih: trije so bili obrnjeni proti severu, trije proti zahodu, trije proti jugu in trije proti vzhodu. Na njih je počivalo morje. S svojim zadnjim delom so bili vsi obrnjeni navznoter.
26
Debelo je bilo za dlan in njegov rob je bil oblikovan kakor rob čaše, podoben lilijinemu cvetu. Držalo je dva tisoč čebrov.
27
Izdelal je tudi deset bronastih stojal. Vsako stojalo je bilo štiri komolce dolgo, štiri komolce široko in tri visoko.
28
Stojala so bila narejena takole: imela so stranice, te pa so bile vdelane v okvire.
29
Na stranicah med okviri so bili upodobljeni levi, voli in kerubi, ravno tako na okvirih. Nad levi in voli in pod njimi so bili kovani okrasni venci.
30
Vsako stojalo je imelo štiri bronasta kolesa z bronastimi osmi, njegove štiri noge pa opornike pod umivalnikom. Ti oporniki so bili uliti, z okraski ob straneh.
31
Njegova odprtina je bila znotraj okrasnega venca in je segala še za komolec više; bila je okrogla in oblikovana kot podstavek, merila je poldrugi komolec. Tudi na odprtini so bili reliefi. Stranice pa so bile četverokotne in ne okrogle.
32
Pod stranicami so bila štiri kolesa; držaji koles so bili pritrjeni na stojalu. Vsako kolo je bilo poldrugi komolec visoko.
33
Narejena so bila kakor vozna kolesa; njihovi držaji, platišča, napere in pesta: vse je bilo ulito.
34
Štirje oporniki so bili na štirih vogalih vsakega stojala. Bili so iz istega kosa kakor stojalo.
35
Pri vrhu stojala je bil pol komolca visok in povsem okrogel nastavek; ročaji in stranice na vrhu so bili iz istega kosa kakor stojalo.
36
Na ravne ploskve ročajev in stranic je vdolbel kerube, leve in palme, kolikor je bilo prostora, in okraske krog in krog.
37
Tako je izdelal deset stojal; vsa so bila enako ulita, iste mere in oblike.
38
Naredil je tudi deset bronastih umivalnikov. Vsak je držal štirideset čebrov in meril štiri komolce. Na vsakem izmed desetih stojal je bil umivalnik.
39
Pet stojal je razpostavil na južno in pet na severno stran hiše. Morje pa je postavil na desno stran hiše, proti jugovzhodu.
40
Hirám je naredil tudi posode, lopate in kropilnice. Tako je dokončal vse delo, ki ga je za kralja Salomona opravljal pri Gospodovi hiši:
41
dva stebra in zaobljena glaviča vrh obeh stebrov; dve mreži, da sta zastirali oba zaobljena glaviča vrh stebrov;
42
štiristo granatnih jabolk za obe mreži, dve vrsti granatnih jabolk za vsako mrežo, da sta zastirali zaobljena glaviča na stebrih;
43
deset stojal z desetimi umivalniki na stojalih;
44
eno morje in dvanajst volov pod morjem;
45
pa še posode, lopate in kropilnice. Vse te priprave, ki jih je Hirám naredil kralju Salomonu za Gospodovo hišo, so bile iz glajenega brona.
46
Uliti pa jih je dal kralj v ilovnati zemlji v Jordanski dolini med Sukótom in Caretánom.
47
Potem je Salomon vse te priprave namestil. Teža brona pa se zaradi silno velike množine ni dala ugotoviti.
48
Salomon je naredil vse priprave v Gospodovi hiši: zlati oltar in zlato mizo, na kateri so bili hlebi obličja;
49
svečnike, pet na desni in pet na levi strani pred notranjim svetiščem, iz čistega zlata; zlate cvetove, svetilnice in utrinjala;
50
sklede, nože, kropilnice, skodele in kadilnice iz čistega zlata. Tudi tečaji na vratih hiše v notranji prostor, v presveto, in na vratih hiše v glavni prostor so bili iz zlata.
51
Tako je bilo vse delo, ki ga je kralj Salomon opravil za Gospodovo hišo, dokončano. In Salomon je dal vanjo prenesti svete predmete, ki jih je bil posvetil njegov oče David: srebro, zlato in priprave je spravil v zakladnice Gospodove hiše.