Sveto pismo v enem letu

Poglavje 12

³⁵ »Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, ³⁶ vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka. ³⁷ Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posadil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. ³⁸ In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim! ³⁹ Vedite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. ⁴⁰ Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« ⁴¹ Peter je rekel: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?« ⁴² Gospod je dejal: »Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano ob pravem času? ⁴³ Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob prihodu našel, da tako dela! ⁴⁴ Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil. ⁴⁵ Če pa ta služabnik reče v svojem srcu: ›Moj gospodar zamuja s svojim prihodom‹ in začne pretepati hlapce in dekle, pojedati, popivati in se upijanjati, ⁴⁶ bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve; presekal ga bo na dvoje in mu dal delež z neverniki. ⁴⁷ Kajti tisti služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen. ⁴⁸ Tisti pa, ki je ne spozna in stori kaj takega, kar zasluži udarce, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko več terjali.« ⁴⁹ »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel! ⁵⁰ Moram pa prejeti krst in v kakšni stiski sem, dokler se to ne dopolni. ⁵¹ Mislite, da sem prišel prinašat mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. ⁵² Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; ⁵³ razdelili se bodo:
oče proti sinu
in sin proti očetu;
mati proti hčeri
in hči proti materi;
tašča proti svoji snahi
in snaha proti tašči.« ⁵⁴ Tudi množicam je govoril: »Kadar vidite, da se na zahodu dviga oblak, takoj pravite: ›Dež prihaja,‹ in tako se zgodi. ⁵⁵ Kadar pa piha jug, pravite: ›Vročina bo,‹ in je res. ⁵⁶ Hinavci! Obličje zemlje in neba znate presojati, kako da ne znate presojati tega časa?« ⁵⁷ »Zakaj tudi sami od sebe ne presojate, kaj je prav? ⁵⁸ Kadar greš s svojim nasprotnikom k oblastniku, med potjo stôri vse, da se pobotaš z njim in te ne privleče pred sodnika. Sodnik te bo izročil pazniku, paznik pa vrgel v ječo. ⁵⁹ Povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.«

Poglavje 22

¹ Po teh dogodkih je Bog preizkušal Abrahama. Rekel mu je: »Abraham!« Rekel je: »Tukaj sem.« ² Pa je rekel: »Vzemi svojega sina, svojega edinca, ki ga ljubiš, Izaka, in pojdi v deželo Moríja! Tam ga daruj v žgalno daritev na gori, ki ti jo bom pokazal!« ³ Abraham je vstal zgodaj zjutraj, osedlal osla, vzel s seboj dva hlapca in svojega sina Izaka. Nacepil je drv za žgalno daritev, potem pa je vstal in odšel proti kraju, o katerem mu je govoril Bog. ⁴ Tretji dan je povzdignil oči in od daleč zagledal kraj. ⁵ Rekel je hlapcema: »Ostanita tukaj z oslom, jaz in deček pa greva tjakaj, da pomoliva. Potem se vrneva k vama.« ⁶ Abraham je vzel drva za žgalno daritev in jih naložil svojemu sinu Izaku, v svojo roko pa je vzel ogenj in nož. In šla sta oba skupaj. ⁷ Izak je nagovoril svojega očeta Abrahama in rekel: »Moj oče!« Ta je rekel: »Tukaj sem, moj sin.« Pa je rekel: »Glej, ogenj in drva, kje pa je jagnje za žgalno daritev?« ⁸ Abraham je rekel: »Bog si bo preskrbel jagnje za žgalno daritev, moj sin.« In šla sta oba skupaj. ⁹ Prišla sta na kraj, o katerem mu je Bog rekel. Tam je Abraham sezidal oltar in razložil drva. Zvezal je svojega sina Izaka in ga položil na oltar na drva. ¹⁰ Potem je Abraham iztegnil svojo roko in vzel nož, da bi zaklal svojega sina. ¹¹ Tedaj mu je zaklical Gospodov angel iz nebes in rekel: »Abraham, Abraham!« Rekel je: »Tukaj sem.« ¹² In je rekel: »Ne izteguj svoje roke nad dečka in ne stôri mu ničesar, kajti zdaj vem, da se bojiš Boga, saj mi nisi odrekel svojega sina, svojega edinca.« ¹³ Abraham je povzdignil oči in pogledal, in glej, za njim je bil oven, ki se je z rogovi zapletel v grmovje. Abraham je torej šel in vzel ovna in ga daroval v žgalno daritev namesto svojega sina. ¹⁴ Zato je Abraham tisti kraj imenoval »Gospod bo preskrbel«, kakor pravijo danes: Na gori Gospodovi bo preskrbljeno. ¹⁵ Gospodov angel je drugič poklical Abrahama iz nebes ¹⁶ in rekel: »Prisegel sem pri sebi, govori Gospod: Ker si to storil in nisi odrekel svojega sina, svojega edinca, ¹⁷ te bom zares obilno blagoslovil in silno namnožil tvoje potomstvo, kakor zvezde na nebu in kakor pesek, ki je na morskem bregu. Tvoji potomci bodo vzeli v posest vrata svojih sovražnikov ¹⁸ in s tvojimi potomci se bodo blagoslavljali vsi narodi na zemlji, ker si poslušal moj glas.« ¹⁹ Abraham se je vrnil k hlapcema, vzdignili so se in skupaj odšli proti Beeršébi. In Abraham je prebival v Beeršébi. ²⁰ Po teh dogodkih so povedali Abrahamu in rekli: »Tudi Milka je rodila sinove tvojemu bratu Nahórju: ²¹ prvorojenca Uca, njegovega brata Buza, Arámovega očeta Kemuéla, ²² Keseda, Hazója, Pildáša, Jidláfa in Betuéla.« ²³ Betuélu pa se je rodila Rebeka. Osem otrok je rodila Milka Abrahamovemu bratu Nahórju. ²⁴ Njegova stranska žena, Reúma po imenu, je tudi rodila, in sicer Tebaha, Gahama, Tahaša in Maahája.

Poglavje 15

² Kdor hodi v popolnosti,
ravna pravično
in govori resnico v svojem srcu. ³ Ne obrekuje s svojim jezikom,
ne počne bližnjemu nič slabega,
ne kliče zasramovanja proti svojemu bližnjemu. ⁴ Zavrženi je v njegovih očeh vreden prezira,
a izkazuje čast tistim, ki se bojijo Gospoda.
Če je prisegel v svojo škodo, tega ne preklicuje. ⁵ Svojega denarja ne daje za obresti,
zoper nedolžnega ne sprejema podkupnine.
Kdor tako dela,
ne bo omahnil na veke.