Sveto pismo v enem letu

Poglavje 3

⁹ Kaj torej? Smo mar mi na boljšem? Nikakor ne! Saj smo pravkar obtožili vse, Jude in Grke, da so v oblasti greha, ¹⁰ kakor je pisano:
Ni pravičnega, niti enega, ¹¹ ni razumnega,
ni ga, ki bi iskal Boga. ¹² Vsi so zablodili, vsi skupaj so se izpridili;
ni ga, ki bi delal dobro,
ni ga, niti enega. ¹³ Odprt grob je njihovo grlo,
s svojimi jeziki pletejo zvijače,
gadji strup je pod njihovimi ustnicami, ¹⁴ njihova usta so polna kletev in grenkobe. ¹⁵ Hitre so njihove noge, da bi prelili kri, ¹⁶ uničenje in beda je na njihovih potih. ¹⁷ Poti miru niso spoznali, ¹⁸ ni strahu Božjega pred njihovimi očmi. ¹⁹ Vemo pa: kar koli govori postava, govori tistim, ki so pod postavo, da bi vsak jezik umolknil in bi se ves svet priznal krivega pred Bogom. ²⁰ Kajti noben človek se ne bo opravičil pred njim z deli postave, kajti postava nam le omogoča, da spoznamo greh. ²¹ Zdaj pa se je brez postave pokazala Božja pravičnost, o kateri pričujejo postava in preroki. ²² Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike: ²³ saj so vsi grešili in so brez Božje slave, ²⁴ opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu. ²⁵ Njega je Bog javno določil, da bi bil s svojo krvjo orodje sprave, h kateri prideš po veri. S tem je hotel pokazati svojo pravičnost, tako je v svoji potrpežljivosti odpustil prej storjene grehe. Hotel je pokazati svojo pravičnost v sedanjem času, da je namreč sam pravičen in da opravičuje tistega, ki veruje v Jezusa. ²⁷ Kje je torej razlog za ponašanje? Ni ga. Po kakšni postavi? Po delih? Ne, temveč po postavi vere. ²⁸ Menimo namreč, da človek doseže opravičenje po veri, brez del postave. ²⁹ Je morda Bog samo Bog Judov? Ali ni tudi Bog poganov? Gotovo, tudi Bog poganov. ³⁰ Saj je en sam Bog, ki bo obrezane opravičil iz vere, neobrezane pa po veri. ³¹ Mar potemtakem z vero razveljavljamo postavo? Nikakor, ampak postavo uveljavljamo.

Poglavje 12

¹ Samuel je rekel vsemu Izraelu: »Glejte, poslušal sem vaš glas v vsem, kar ste mi rekli, in sem postavil kralja čez vas. ² Zdaj, glejte, hodi kralj pred vami. Jaz sem se postaral in osivel, in glejte, moja sinova sta tukaj med vami. Hodil sem pred vami od svoje mladosti do tega dne. ³ Glejte, tukaj sem. Odgovorite mi pred Gospodom in pred njegovim maziljencem: Komu sem vzel vola? Komu sem vzel osla? Koga sem izkoriščal, koga zatiral? Komu sem iz roke vzel podkupnino in zatisnil oko nasproti njemu? Povrnem vam!« ⁴ Rekli so: »Nisi nas izkoriščal, nisi nas zatiral in nikomur nisi ničesar vzel iz roke.« ⁵ Rekel jim je: »Gospod je priča proti vam in njegov maziljenec je priča ta dan, da niste ničesar našli v moji roki.« Rekli so: »Priča je.« ⁶ Samuel je rekel ljudstvu: »Gospod, ki je naredil Mojzesa in Arona in ki je izpeljal vaše očete iz egiptovske dežele, je priča. ⁷ Zdaj pa stojte, da začnem z vami pravdo pred Gospodom zaradi vseh Gospodovih pravičnih del, ki jih je storil vam in vašim očetom. ⁸ Ko je Jakob prišel v Egipt in so vaši očetje vpili h Gospodu, je Gospod poslal Mojzesa in Arona, da sta izpeljala vaše očete iz Egipta; potem jih je naselil v tem kraju. ⁹ Pa so pozabili Gospoda, svojega Boga, zato jih je prodal v roko Siseráju, poveljniku vojske v Hacórju, v roko Filistejcem in v roko moábskemu kralju, ki so se bojevali z njimi. ¹⁰ In vpili so h Gospodu ter govorili: ›Grešili smo, kajti zapustili smo Gospoda ter služili Báalom in Astartam. A zdaj nas reši iz roke naših sovražnikov in služili ti bomo!‹ ¹¹ Tedaj je Gospod poslal Jerubáala, Bedána, Jefteja in Samuela ter vas rešil iz roke vaših sovražnikov naokrog, da ste varno prebivali. ¹² Ko pa ste videli, da je Naháš, kralj Amónovih sinov, prišel nad vas, ste mi rekli: ›Ne, ampak kralj naj kraljuje nad nami!‹ In vendar je Gospod, vaš Bog, vaš kralj! ¹³ In zdaj, tukaj je kralj, ki ste ga izvolili in ste ga želeli. Glejte, Gospod vam je dal kralja! ¹⁴ Če se boste bali Gospoda, mu služili in poslušali njegov glas ter se ne boste upirali Gospodovim ustom, boste živeli tako vi kakor kralj, ki kraljuje čez vas po Gospodu, vašem Bogu. ¹⁵ Če pa ne boste poslušali Gospodovega glasu in se boste upirali Gospodovim ustom, bo Gospodova roka proti vam, kakor je bila proti vašim očetom. ¹⁶ Zdaj torej stojte in glejte to veliko stvar, ki jo bo Gospod storil pred vašimi očmi. ¹⁷ Ali ni danes pšenična žetev? Klical bom h Gospodu in dal bo grom in dež. Spoznajte torej in sprevidite, kako velika je bila v Gospodovih očeh hudobija, ki ste jo storili, ko ste si želeli kralja.« ¹⁸ Samuel je klical h Gospodu in Gospod je tisti dan dal grom in dež. Vse ljudstvo se je zelo zbalo Gospoda in Samuela. ¹⁹ In vse ljudstvo je reklo Samuelu: »Moli za svoje hlapce pri Gospodu, svojem Bogu, da ne umremo! Kajti vsem svojim grehom smo dodali še hudobijo, da smo si želeli kralja.« ²⁰ Samuel je rekel ljudstvu: »Ne bojte se! Storili ste sicer vso to hudobijo, vendar se ne odvračajte od Gospoda, temveč služite Gospodu z vsem svojim srcem! ²¹ Ne odvračajte se, kajti to bi pomenilo hoditi za ničevostmi, ki ne morejo ne pomagati ne rešiti, ker so ničevosti. ²² Kajti Gospod ne bo zavrgel svojega ljudstva zaradi svojega velikega imena, kajti Gospodu je bilo všeč, da si vas napravi za svoje ljudstvo. ²³ In tudi nad menoj naj nikakor ne bo ta greh proti Gospodu, da bi nehal za vas moliti! Učiti vas marveč hočem dobro in pravo pot. ²⁴ Samo bojte se Gospoda in mu služite v zvestobi z vsem svojim srcem, kajti, glejte, kako velike reči je storil z vami! ²⁵ Če pa boste delali húdo, boste pogubljeni tako vi kakor vaš kralj.«

Poglavje 57

² Izkaži mi milost, o Bog, izkaži mi milost,
saj se k tebi zateka moja duša.
V senco tvojih peruti se zatekam,
dokler ne gre mimo poguba. ³ Kličem k Bogu, Najvišjemu,
k Bogu, ki dokončuje delo nad mano. ⁴ Naj pošlje kaj iz nebes in me reši.
Posmehuje se tisti, ki me tepta, Sela.
naj Bog pošlje svojo dobroto in svojo zvestobo. ⁵ Moja duša je sredi med levi,
ležim med takšnimi, ki požirajo človeške sinove.
Njihovi zobje so kopje in puščice,
njihov jezik je oster meč. ⁶ Vzdigni se nad nebesa, o Bog,
nad vso zemljo tvoja slava! ⁷ Mrežo so pripravili mojim korakom,
moja duša se je upognila.
Pred menoj so skopali jamo,
padli so v njeno sredino. Sela. ⁸ Moje srce je pripravljeno, o Bog,
moje srce je pripravljeno,
peti hočem in igrati. ⁹ Zbudi se, moja duša,
zbudi se, harfa in citre,
zbuditi hočem jutranjo zarjo. ¹⁰ Hvalil te bom med ljudstvi, o Gospod,
opeval te bom med narodi, ¹¹ zakaj do nebes je velika tvoja dobrota,
do oblakov tvoja zvestoba. ¹² Vzdigni se nad nebesa, o Bog,
nad vso zemljo tvoja slava!