Poglavje 9
1
Bil je mož iz Benjamina, Kiš po imenu, sin Abiéla, sinú Cerórja, sinú Behoráta, sinú Afíaha, sinú Benjaminovca, premožen veljak.
2
Imel je sina izbrane lepote, ki mu je bilo ime Savel. Med Izraelovimi sinovi ga ni bilo lepšega od njega. Od ramen navzgor je bil višji od vsega ljudstva.
3
Izgubile pa so se oslice Savlovega očeta Kiša. Tedaj je Kiš rekel svojemu sinu Savlu: »Vzemi s seboj kakšnega hlapca, vzdigni se in pojdi iskat oslice!«
4
In prehodila sta Efrájimsko pogorje, prehodila pokrajino Šalíša, pa jih nista našla. Prehodila sta pokrajino Šaalím, pa nič. Prehodila sta Benjaminovo pokrajino, pa nista našla.
5
Ko sta prišla v pokrajino Cuf, je Savel rekel svojemu hlapcu, ki je bil z njim: »Pojdi, vrniva se! Sicer bo moj oče pozabil na oslice in bo v skrbeh za naju.«
6
Ta mu je rekel: »Glej, prosim, v tem mestu je Božji mož. Ta mož je v časteh. Vse, kar govori, zagotovo pride. Pojdiva zdaj tja, morda nama pove najino pot, po kateri naj greva.«
7
Savel je rekel svojemu hlapcu: »No, pa pojdiva! A kaj naj prineseva možu, ko je kruh v najinih torbah pošel in nimava darila, da ga prineseva Božjemu možu? Kaj imava?«
8
Hlapec je spet odgovoril Savlu in rekel: »Glej, v moji roki se je našla četrtinka srebrnega šekla. Dal jo bom Božjemu možu, da nama pove najino pot.« –
9
Včasih je v Izraelu, ko je šel kdo Boga vpraševat, rekel: »Pojdimo, gremo k vidcu,« kajti kdor se danes imenuje prerok, tega so včasih imenovali videc. –
10
Savel je rekel svojemu hlapcu: »Dobra je tvoja beseda. Pojdi, greva!« In sta šla v mesto, kjer je bil Božji mož.
11
Ko sta šla navzgor po vzpetini v mesto, sta srečala dekleta, ki so šla ven zajemat vodo. Rekla sta jim: »Ali je videc tukaj?«
12
Odgovorile so jima in rekle: »Je – glej, pred tabo. Pohiti zdaj, kajti danes je prišel v mesto, ker ima ljudstvo danes klavno daritev na višini.
13
Brž ko prideta v mesto, ga bosta našla, preden gre na višino k obedu, kajti ljudstvo ne bo jedlo, dokler ne pride, kajti on blagoslovi klavno daritev – šele potem povabljeni jedo. Pojdita zdaj gor, kajti danes ga bosta našla.«
14
Šla sta torej v mesto. Ko sta prišla na sredo mesta, glej, je Samuel prihajal ven, njima naproti, da bi šel na višino.
15
Gospod pa je dan pred Savlovim prihodom razodel Samuelu na uho:
16
»Jutri ob tem času ti pošljem moža iz Benjaminove dežele. Mazili ga za kneza čez moje ljudstvo Izraela. On bo odrešil moje ljudstvo iz roke Filistejcev, kajti ozrl sem se na svoje ljudstvo, ker je njegovo vpitje prišlo k meni.«
17
Ko je Samuel videl Savla, mu je Gospod spregovoril: »Glej, to je mož, o katerem sem ti rekel: ›Ta bo vladal mojemu ljudstvu.‹«
18
Savel je stopil k Samuelu, ki je bil med vrati, in rekel: »Povej mi, prosim, kje je tukaj vidčeva hiša.«
19
Samuel je odgovoril Savlu in rekel: »Jaz sem videc. Pojdi pred menoj na višino in jejta danes z menoj. Zjutraj te odpošljem in ti povem vse, kar imaš v svojem srcu.
20
Zaradi oslic pa, ki so se ti izgubile pred tremi dnevi, ne ženi si jih k srcu, kajti našli so jih. Čigavo pa je vse, po čemer hrepeni Izrael? Mar ne tvoje in vse hiše tvojega očeta?«
21
Savel je odgovoril in rekel: »Ali nisem Benjaminovec, iz enega najmanjših Izraelovih rodov? In moja rodbina je najbolj neznatna od vseh rodbin Benjaminovega rodu. Zakaj si mi govoril takšno besedo?«
22
Samuel je vzel Savla in njegovega hlapca, ju pripeljal v dvorano in jima dal prostor na čelu povabljenih, bilo jih je kakih trideset mož.
23
Samuel je rekel kuharju: »Daj kos, ki sem ti ga dal in za katerega sem ti rekel: ›Postavi si ga na stran.‹«
24
Kuhar je dvignil stegno in zgornji del, položil pred Savla ter rekel: »Glej, kar je bilo ohranjeno, je položeno predte. Jej, kajti za ta določeni čas je bilo ohranjeno zate, ko je rekel: ›Povabil sem ljudstvo.‹«In Savel je tisti dan jedel s Samuelom.
25
Ko so prišli z višine v mesto, je govoril s Savlom na strehi.
26
Zjutraj so bili zgodaj pokonci. Ko je vstajal jutranji svit, je Samuel poklical Savla, ki je bil na strehi; rekel je: »Vstani, da te odpošljem.« Savel je vstal in oba, on in Samuel, sta odšla ven.
27
Ko sta prišla do konca mesta, je Samuel rekel Savlu: »Reci hlapcu, naj gre naprej pred nama,« – in je šel naprej – »ti pa zdaj postoj, da ti dam slišati Božjo besedo.«
Poglavje 10
1
Tedaj je Samuel vzel posodico z oljem, mu ga izlil na glavo, ga poljubil in rekel: »Ali te ni Gospod mazilil za kneza čez svojo dediščino?
2
Ko boš danes šel od mene, boš našel dva moža pri Rahelinem grobu v Benjaminovi pokrajini v Celcáhu, ki ti porečeta: ›Oslice, ki si jih šel iskat, so našli. Ampak, glej, tvoj oče je pozabil na oslice in je v skrbeh za vaju ter govori: Kaj naj naredim za svojega sina?‹
3
Potem boš šel od tam dalje in ko boš prišel do taborskega hrasta, te bodo tam srečali trije možje, ki bodo šli k Bogu v Betel. Eden bo nesel tri kozliče, drugi bo nesel tri hlebe kruha, tretji bo nesel meh vina.
4
Pozdravili te bodo in ti dali dva kruha, vzemi ju iz njihove roke.
5
Potem boš prišel v Gibeát Elohím, kjer je filistejska straža. Ko boš prišel v mesto, boš tam srečal družbo prerokov, ki bodo prihajali z višine, s harfo, z bobnom, s piščaljo in s citrami pred seboj, in bodo prerokovali.
6
In navdal te bo Gospodov duh, z njimi boš prerokoval in se spremenil v drugega človeka.
7
Ko ti bodo prišla ta znamenja, stôri vse, kar zmore tvoja roka, kajti Bog je s teboj.
8
Potem pojdi pred mano v Gilgál. Glej, pridem k tebi, da darujem žgalne daritve in zakoljem mirovne žrtve. Počakaj sedem dni, dokler ne pridem k tebi in ti naznanim, kaj ti je storiti.«
9
Komaj je Savel obrnil svoj hrbet, da bi odšel od Samuela, mu je Bog spremenil srce. Tudi vsa tista znamenja so prišla ta dan.
10
Prišla sta v Gíbeo, in glej, družba prerokov mu je prišla naproti. In navdal ga je Božji duh, da je prerokoval med njimi.
11
Ko pa so vsi, ki so ga prej poznali, videli, glej, da prerokuje s preroki, so drug drugemu govorili: »Kaj se je zgodilo s Kiševim sinom? Ali je tudi Savel med preroki?«
12
Nekdo od tam je odgovoril in rekel: »In kdo je njihov oče?« Zato je nastal pregovor: »Ali je tudi Savel med preroki?«
13
Ko je nehal prerokovati in je prišel na višino,
14
je Savlov stric rekel njemu in njegovemu hlapcu: »Kod sta hodila?« Rekel je: »Oslice iskat. Ko pa sva videla, da jih ni, sva šla k Samuelu.«
15
Savlov stric je rekel: »Povej mi, prosim, kaj vama je rekel Samuel!«
16
Savel je rekel svojemu stricu: »Res, povedal nama je, da so našli oslice.« A besede o kraljestvu, ki jo je rekel Samuel, mu ni povedal.