Poglavje 6
1
Gospodova skrinja je bila sedem mesecev v filistejski deželi.
2
Filistejci so sklicali svečenike in vedeževalce ter rekli: »Kaj naj storimo z Gospodovo skrinjo? Dajte nam vedeti, s čim naj jo pošljemo v njen kraj!«
3
Rekli so: »Če pošljete skrinjo Izraelovega Boga, je ne pošiljajte prazne, temveč mu vrnite spravno darilo. Potem boste ozdravljeni in boste spoznali, zakaj se njegova roka ne umakne od vas.«
4
Rekli so: »Kaj naj bo spravno darilo, ki naj mu ga vrnemo?« Rekli so: »Pet zlatih tvorov in pet zlatih miši po številu filistejskih knezov, kajti ena je bila nadloga za vse vas in za vaše kneze.
5
Naredite torej podobe svojih tvorov in podobe svojih miši, ki uničujejo deželo, in dajte čast Izraelovemu Bogu. Morda olajša svojo roko nad vami in nad vašimi bogovi in nad vašo deželo.
6
Čemú bi zakrknili svoja srca, kakor so zakrknili svoja srca Egipčani in faraon? Ali jih niso potem, ko se je ponorčeval iz njih, odpustili in so šli?
7
Zdaj torej vzemite in naredite nov voz; dve doječi kravi, na kateri še ni prišel jarem, vprezite v voz, njuni teleti pa vrnite od njiju domov.
8
Nato vzemite Gospodovo skrinjo in jo dajte na voz, zlate predmete, ki mu jih vračate kot spravno darilo, pa položite v skrinjico poleg nje. Potem jo odpošljite, naj gre.
9
In glejte! Če pojde po poti v svojo pokrajino proti Bet Šemešu, nam je on storil to veliko zlo. Če pa ne, bomo vedeli, da nas ni zadela njegova roka, ampak se nam je zgodilo po naključju.«
10
Ljudje so storili tako. Vzeli so dve doječi kravi in ju vpregli v voz, njuni teleti pa obdržali doma.
11
Položili so Gospodovo skrinjo na voz, prav tako skrinjico, zlate miši in podobe svojih tvorov.
12
Kravi sta šli naravnost po poti proti Bet Šemešu. Mukajoč sta hodili ves čas po isti poti, ne da bi bili krenili na desno ali na levo. Filistejski knezi pa so šli za njima do pokrajine Bet Šemeša.
13
Bétšémeščani so prav tedaj želi pšenično žetev v dolini. Ko so povzdignili svoje oči, so zagledali skrinjo; razveselili so se, da jo vidijo.
14
Voz je prišel na polje Bétšémeščana Jošúa in se tam ustavil. Tam je bil velik kamen. Razsekali so voz in kravi darovali v žgalno daritev Gospodu.
15
Leviti so sneli Gospodovo skrinjo in skrinjico, ki je bila poleg nje in v kateri so bile zlate reči, in ju položili na velik kamen. Bétšémeščani so ta dan darovali Gospodu žgalne daritve in žrtvovali klavne žrtve.
16
Ko je pet filistejskih knezov to videlo, so se še isti dan vrnili v Ekrón.
17
To pa so zlati tvori, ki so jih Filistejci vrnili Gospodu kot spravno darilo: eden za Ašdód, eden za Gazo, eden za Aškelón, eden za Gat, eden za Ekrón.
18
Povrhu še zlate miši po številu vseh filistejskih mest, ki pripadajo petim knezom, od utrjenega mesta do vasi brez obzidja. Velik kamen, na katerega so postavili Gospodovo skrinjo, je na polju Bétšémeščana Jošúa do tega dne.
19
Udaril pa je Bétšémeščane, kajti gledali so v Gospodovo skrinjo; udaril je med ljudstvom sedemdeset mož. Ljudstvo je žalovalo, ker jih je Gospod udaril z velikim udarcem.
20
Bétšémeščani so rekli: »Kdo bo mogel obstati pred Gospodom, tem svetim Bogom? H komu naj pojde od nas?«
21
In poslali so sle k prebivalcem Kirját Jearíma, rekoč: »Filistejci so vrnili Gospodovo skrinjo. Pridite in odpeljite jo k sebi!«
Poglavje 7
1
Prišli so torej možje iz Kirját Jearíma in odpeljali Gospodovo skrinjo. Prišli so z njo v Abinadábovo hišo na griču. Njegovega sina Eleazarja pa so posvetili, da bi varoval Gospodovo skrinjo.
2
Od dneva, ko se je skrinja nastanila v Kirját Jearímu, je minilo mnogo dni – dvajset let. Vsa Izraelova hiša je vzdihovala h Gospodu.
3
Samuel je rekel vsej Izraelovi hiši: »Če se hočete z vsem svojim srcem vrniti h Gospodu, odpravite iz svoje srede tuje bogove in Astarte, usmerite svoje srce h Gospodu in služite samo njemu, pa vas bo rešil iz roke Filistejcev.«
4
Izraelovi sinovi so odpravili Báale in Astarte ter služili samo Gospodu.
5
Samuel je rekel: »Zberite ves Izrael v Micpi! Molil bom za vas h Gospodu.«
6
Zbrali so se v Micpi, zajemali vodo in jo izlivali pred Gospodom, se tisti dan postili in tam govorili: »Grešili smo proti Gospodu.« In Samuel je sodil Izraelovim sinovom v Micpi.
7
Ko pa so Filistejci slišali, da so se Izraelovi sinovi zbrali v Micpi, so filistejski knezi šli proti Izraelu. Ko so Izraelovi sinovi to slišali, so se zbali Filistejcev.
8
Rekli so Samuelu: »Nikar ne umolkni, kliči za nas h Gospodu, našemu Bogu, da nas reši iz roke Filistejcev!«
9
Samuel je vzel jagnje, ki je še sesalo, in ga daroval Gospodu v popolno žgalno daritev. Samuel je klical h Gospodu za Izraela in Gospod mu je odgovoril.
10
Medtem ko je Samuel daroval žgalno daritev, so se Filistejci približali za boj proti Izraelu. Gospod pa je ta dan zagrmel na Filistejce z močnim glasom in jih zmedel, da so bili poraženi pred Izraelom.
11
Izraelci so prišli iz Micpe, zasledovali Filistejce in jih pobijali do pod Bet Kara.
12
Samuel je vzel kamen in ga postavil med Micpo in Jašén. Dal mu je ime Eben Ezer; rekel je: »Do sem nam je Gospod pomagal.«
13
Filistejci so bili ponižani in niso več prihajali v Izraelovo pokrajino. Gospodova roka je bila nad Filistejci vse Samuelove dni.
14
Mesta, ki so jih Filistejci vzeli Izraelu, od Ekróna do Gata, so se vrnila Izraelu. Tudi svoje pokrajine je Izrael rešil iz roke Filistejcev. Mir je bil tudi med Izraelom in Amoréjci.
15
Samuel je sodil Izraelu vse dni svojega življenja.
16
Iz leta v leto je šel in obhodil Betel, Gilgál in Micpo ter sodil Izraelu na vseh teh krajih.
17
Vračal pa se je v Ramo, kajti tam je bila njegova hiša in tam je sodil Izraelu. Tam je sezidal oltar Gospodu.