Dan 139 / 1095 19. maj

Sveto pismo v enem letu

Apd 26,1-23 · Rut 3-4 · Ps 48

Apd 26,1-23

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 26

1 Agripa je rekel Pavlu: »Dovoljeno ti je, da govoriš o svoji zadevi.« Pavel je vzdignil roko in začel svoj zagovor: 2 »Mislim, da sem lahko srečen, ker se lahko zaradi vsega, kar mi Judje očitajo, danes zagovarjam pred tabo, kralj Agripa, 3 saj temeljito poznaš vse judovske postave in sporna vprašanja. Zato te prosim, da me potrpežljivo poslušaš! 4 Vsi Judje vedo, kako sem živel od začetka, od svoje mladosti naprej, med svojim ljudstvom v Jeruzalemu. 5 Ker me že od prej poznajo, lahko potrdijo, če hočejo, da sem živel po naši najstrožji verski ločini, kot farizej. 6 Zdaj pa stojim pred sodiščem zaradi upanja v obljubo, ki jo je Bog dal našim očetom. 7 Dvanajst naših rodov noč in dan časti Boga, ker vztrajno pričakujejo izpolnitev te obljube, mene pa Judje ravno zaradi tega upanja tožijo, o kralj. 8 Zakaj se vam zdi neverjetno, da Bog obuja mrtve? 9 Jaz sem sam pri sebi mislil, da moram z vso močjo nasprotovati imenu Jezusa Nazarečana. 10 In tako sem res ravnal v Jeruzalemu. S pooblastilom vélikih duhovnikov sem veliko svetih zapiral v ječe; in ko so jih pobijali, sem glasoval za to. 11 Po vseh shodnicah sem se pogosto znašal nad njimi in jih silil k bogokletstvu. Neizmerno sem divjal in jih preganjal celó po tujih mestih.« 12 »S takšnim namenom sem po pooblastilu vélikih duhovnikov in z njihovim dovoljenjem potoval tudi v Damask. 13 Na poti tja sem opoldne zagledal luč, o kralj, svetlejšo od sončne svetlobe, ki je z neba posijala čezme in čez moje sopotnike. 14 Vsi smo popadali na tla in zaslišal sem glas, ki mi je v hebrejskem jeziku govoril: ›Savel, Savel, zakaj me preganjaš? Težkó ti je, da se upiraš ostnu.‹ 15 Vprašal sem: ›Kdo si, Gospod?‹ Gospod pa je rekel: ›Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš. 16 Zdaj pa vstani in postavi se na nóge! Zato sem se ti prikazal, da bi te izvolil za svojega služabnika in za pričo tega, kar si videl in kar ti bom še pokazal. 17 Zato te bom rešil iz rok tvojega ljudstva in iz rok poganov, h katerim te pošiljam, 18 da jim odpreš oči, da bi se odvrnili od temè k luči in od satanove oblasti k Bogu in da bi po veri vame prejeli odpuščanje grehov in delež med posvečenimi.‹ 19 Zato, kralj Agripa, nisem bil neposlušen nebeški prikazni, 20 ampak sem najprej v Damasku in Jeruzalemu ter po vsej Judeji, nato pa med pogani oznanjal, naj se spreobrnejo, obrnejo k Bogu in naj opravljajo dela, ki so vredna spreobrnjenja. 21 Zato so me Judje prijeli v templju in me poskušali umoriti. 22 Toda vse do danes mi je Bog pomagal, zato stojim zdaj tukaj, da pričujem malim in velikim. Nič drugega ne govorim kakor to, kar se je moralo zgoditi po besedi prerokov in Mojzesa: 23 da mora Mesija trpeti in da bo kot prvi, ki je vstal od mrtvih, naznanil luč judovskemu ljudstvu in poganom.«

Rut 3-4

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 3

1 Tedaj ji je rekla njena tašča Naomí: »Moja hči, mar naj ti ne poiščem doma, da ti bo dobro? 2 In zdaj, ali ni Boaz, pri čigar deklah si bila, najin sorodnik? Glej, nocoj veja ječmen na mlatišču. 3 Umij se in se namazili, nadeni si ogrinjalo in pojdi na mlatišče. Vendar ne dovoli, da bi te mož prepoznal, dokler ne neha jesti in piti. 4 Ko pa leže, si zapomni mesto, kjer bo spal, potem pojdi ter odgrni prostor pri njegovih nogah in lezi, in povedal ti bo, kaj naj storiš.« 5 Rekla ji je: »Vse, kar si rekla, bom storila.« 6 Šla je torej na mlatišče in storila vse, kakor ji je bila zapovedala tašča. 7 Ko se je Boaz najedel in napil ter bil dobre volje, je šel leč kraj kopice. Tedaj je po tihem prišla, odgrnila prostor pri njegovih nogah in legla. 8 Opolnoči pa se je mož stresel, in ko je pogledal naokrog, glej, je ženska ležala pri njegovih nogah. 9 Rekel je: »Kdo si?« Rekla je: »Ruta sem, tvoja dekla. Razgrni krajec svojega plašča čez svojo deklo, ker si odkupitelj.« 10 Rekel je: »Blagoslovljena bodi od Gospoda, moja hči! To tvoje drugo dejanje ljubezni je še lepše ko prvo, ker ne hodiš za mladeniči, ne za revnimi ne za bogatimi. 11 Zdaj pa, moja hči, se nikar ne boj; vse, kar boš rekla, ti bom storil, saj vsi, ki so pri vratih mojega ljudstva, vedo, da si krepostna ženska. 12 Zdaj pa, res je, da sem odkupitelj, toda še drug odkupitelj je, bližji od mene. 13 Ostani to noč tu. Jutri pa, če te bo hotel odkupiti, dobro, naj te odkupi. Če pa te ne bo hotel odkupiti, te bom odkupil jaz, kakor živi Gospod! Spi do jutra!« 14 Spala je tedaj pri njegovih nogah do jutra. Vstala je, preden je mogel človek človeka prepoznati. Rekel je: »Naj se ne izve, da je prišla ženska na mlatišče.« 15 Potem je rekel: »Daj sem ogrinjalo, ki ga imaš na sebi, in ga drži.« Držala ga je in nameril je šest prgišč ječmena ter ji ga oprtal. Potem je šla v mesto. 16 Ko je prišla k svoji tašči, je ta rekla: »Kako je s teboj, moja hči?« In povedala ji je vse, kar je mož storil zanjo. 17 Rekla je: »Dal mi je teh šest prgišč ječmena, kajti rekel mi je: ›Ne smeš priti praznih rok k svoji tašči.‹« 18 Rekla ji je: »Počakaj, moja hči, preden ne izveš, kako se bo obrnilo, kajti mož ne bo miroval, dokler še danes ne dožene stvari do konca.«

Poglavje 4

1 Boaz je šel k vratom in se tam usedel. In glej, mimo je šel odkupitelj, o katerem je Boaz govoril. Rekel je tedaj: »Ti tam, kreni sem in sedi tukaj!« Krenil je in se usedel. 2 Nato je vzel deset mož izmed mestnih starešin in rekel: »Sedite tukaj!« Ko so sedli, 3 je rekel odkupitelju: »Naomí, ki se je vrnila iz moábske dežele, ima na prodaj kos polja, ki je bil last našega brata Eliméleha. 4 Pa sem rekel: ›Razodel bom tvojemu ušesu: Odkupi ga vpričo teh, ki tu sede, in vpričo starešin mojega ljudstva.‹ Če hočeš odkupiti, odkupi; če pa nočeš odkupiti, mi povej, da bom vedel, ker ni razen tebe nikogar, ki bi lahko odkupil, jaz pa sem na vrsti za teboj.« In je rekel: »Odkupil bom.« 5 Boaz pa je rekel: »Ta dan, ko odkupiš polje iz roke Naomí, odkupiš tudi Moábko Ruto, ženo umrlega, da obdržiš ime umrlega na njegovi dediščini.« 6 Odkupitelj je tedaj rekel: »Ne morem odkupiti zase, sicer oškodujem svojo dediščino. Odkupi ti zase, kar je moja kupna pravica, kajti jaz ne morem odkupiti.« 7 Pri odkupu in zamenjavi pa je bilo nekdaj v Izraelu tako, da so vsako stvar potrdili: eden je sezul svojo sandalo in jo dal drugemu. To je veljalo v Izraelu za potrdilo. 8 Odkupitelj je torej rekel Boazu: »Odkupi zase!« in je sezul svojo sandalo. 9 Boaz je rekel starešinam in vsemu ljudstvu: »Danes ste priče, da sem odkupil iz roke Naomí vse, kar je bilo Elimélehovo, in vse, kar je bilo Kiljónovo in Mahlónovo. 10 Pa tudi Moábko Ruto, Mahlónovo ženo, sem si odkupil za ženo, da obdržim ime umrlega na njegovi dediščini, da ime umrlega ne bo odrezano izmed njegovih bratov in od vrat njegovega kraja. Danes ste priče.« 11 Vse ljudstvo, ki je bilo pri vratih, in starešine so rekli: »Priče smo. Gospod naj dá, da bo žena, ki pride v tvojo hišo, kakor Rahela in kakor Lea, ki sta obe sezidali hišo Izraelovo. Bodi mogočen v Efráti in naj slovi tvoje ime v Betlehemu. 12 Naj bo po potomstvu, ki ti ga bo Gospod dal po tej mladi ženi, tvoja hiša kakor hiša Pereca, ki ga je Tamara rodila Judu.« 13 In Boaz je vzel Ruto in postala mu je žena. Šel je k njej in Gospod ji je dal, da je spočela in rodila sina. 14 Žene so rekle Naomí: »Slavljen Gospod, ki te danes ni pustil brez odkupitelja! Naj slovi njegovo ime v Izraelu! 15 Naj ti poživlja dušo in vzdržuje tvojo starost, saj ga je rodila tvoja snaha, ki te ljubi in je zate boljša kot sedem sinov.« 16 Naomí je vzela otroka, si ga položila v naročje in mu bila pestunja. 17 In sosede so mu dale ime, govoreč: »Sin se je rodil Naomí.« In dale so mu ime Obéd. Ta je oče Davidovega očeta Jeseja. 18 To je Perecov rodovnik: Perecu se je rodil Hecrón, 19 Hecrónu se je rodil Ram, Ramu se je rodil Aminadáb, 20 Aminadábu se je rodil Nahšón, Nahšónu se je rodil Salmón, 21 Salmónu se je rodil Boaz, Boazu se je rodil Obéd, 22 Obédu se je rodil Jese, Jeseju pa se je rodil David.

Ps 48

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 48

2 Velik je Gospod in zelo hvaljen
v mestu našega Boga, na njegovi sveti gori;
3 lepa v višini, veselje vse zemlje,
je gora Sion na skrajnem severu,
dvor velikega kralja.
4 Bog se je v njenih palačah
razodel kot trdnjava.
5 Zakaj glej, kralji so se zbrali,
skupaj so šli v sprevodu.
6 Oni so videli, tako so ostrmeli,
bili so zmedeni, razbežali so se.
7 Tam jih je obšel trepet,
bolečina kakor porodnico.
8 Z vzhodnim vetrom razbiješ
ladje iz Taršíša.
9 Kakor smo slišali, tako smo videli
v mestu Gospoda nad vojskami,
v mestu našega Boga:
Bog ga utrjuje na veke. Sela.
10 Razmišljamo o tvoji dobroti, o Bog,
sredi tvojega templja.
11 Kakor tvoje ime, o Bog,
tako tvoja hvalnica sega do konca zemlje;
tvoja desnica je polna pravičnosti.
12 Veseli se, Sionska gora,
radujejo naj se hčere judovske
zaradi tvojih sodb.
13 Obkrožite Sion in ga obhodite,
preštejte njegove stolpe.
14 Vzemite si k srcu njegovo obzidje,
prehodite njegove palače,
da boste pripovedovali
poznejšemu rodu:
15 Zares, to je Bog,
naš Bog na vekov veke;
on nas bo vodil
prek smrti.