Sveto pismo v enem letu

Poglavje 11

²⁹ Ko so se zbirale množice, je začel govoriti: »Ta rod je pokvarjen rod. Išče znamenje, pa mu ne bo dano znamenje razen Jonovega znamenja. ³⁰ Kakor je bil Jona znamenje Ninivljanom, tako bo tudi Sin človekov temu rodu. ³¹ Kraljica Juga bo ob sodbi vstala z možmi tega rodu in jih obsodila, kajti prišla je s konca zemlje, da bi slišala Salomonovo modrost; in glejte, več kakor Salomon je tukaj. ³² Ninivljani bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili, kajti spreobrnili so se ob Jonovem oznanilu; in glejte, več kakor Jona je tukaj.« ³³ »Nihče ne prižiga svetilke in je ne postavlja na skrit kraj ali pod mernik, ampak na podstavek, da tisti, ki vstopajo, vidijo luč. ³⁴ Svetilka telesa je tvoje oko. Kadar je tvoje oko čisto, je svetlo tudi vse tvoje telo, če pa je pokvarjeno, je tudi tvoje telo temačno. ³⁵ Glej torej, ali ni morda luč, ki je v tebi, tema! ³⁶ Če je namreč vse tvoje telo svetlo in ni noben njegov del temačen, bo svetlo vse, kakor tedaj, ko te svetilka osvetljuje z bleskom.« ³⁷ Ko je to povedal, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sedel. ³⁸ Ko je farizej to videl, se je čudil, da se pred jedjo ni umil. ³⁹ Gospod pa mu je rekel: »Vi farizeji sicer res čistite kozarec in krožnik od zunaj, znotraj pa ste polni pohlepa in hudobije. ⁴⁰ Kako ste nespametni! Ali ni tisti, ki je naredil zunanjost, naredil tudi notranjosti? ⁴¹ Dajte raje v miloščino to, kar je znotraj, in glejte, vse vam bo čisto. ⁴² Toda gorje vam, farizeji! Desetino dajete od mete in rutice in vsakovrstne zelenjave, zanemarjate pa pravičnost in Božjo ljubezen. To bi bilo treba storiti in onega ne opustiti. ⁴³ Gorje vam, farizeji, ker imate radi prve sedeže v shodnicah in pozdrave na trgih! ⁴⁴ Gorje vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo po njih, ne da bi vedeli.« ⁴⁵ Nekdo od učiteljev postave mu je odgovoril: »Učitelj, s takim govorjenjem žališ tudi nas.« ⁴⁶ On pa je rekel: »Gorje tudi vam, učitelji postave, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se bremen niti z enim prstom ne dotaknete! ⁴⁷ Gorje vam, ker zidate grobnice prerokom, ki so jih vaši očetje umorili! ⁴⁸ S tem izpričujete in potrjujete dela svojih očetov, kajti oni so jih umorili, vi pa jim zidate. ⁴⁹ Zato je tudi rekla Božja Modrost: ›Poslala bom k njim preroke in apostole. Nekatere izmed njih bodo umorili in preganjali, ⁵⁰ da se bo od tega rodu terjala kri vseh prerokov, ki je bila prelita od stvarjenja sveta: ⁵¹ od Abelove krvi do krvi Zaharija, ki je bil ubit med oltarjem in svetiščem.‹ Da, povem vam, od tega rodu se bo terjala. ⁵² Gorje vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ spoznanja. Sami niste vstopili, tistim pa, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili.« ⁵³ Ko je odšel od tam, so pismouki in farizeji začeli močno pritiskati nanj in skušali še marsikaj izvabiti iz njega, ⁵⁴ zraven pa so prežali, da bi ujeli kaj iz njegovih ust.

Poglavje 20

¹ Od tam se je Abraham odpravil v pokrajino Negeb in se zadrževal med Kadešem in Šurom. Ko pa je kot tujec živel v Gerárju, ² je govoril o svoji ženi Sari: »Moja sestra je.« Tedaj je gerárski kralj Abiméleh poslal po Saro in jo vzel k sebi. ³ Toda Bog je prišel k Abimélehu ponoči v sanjah in mu rekel: »Glej, umrl boš zaradi ženske, ki si jo vzel, kajti poročena je!« ⁴ Abiméleh pa se ji še ni približal. Rekel je: »Gospod, ali ubijaš tudi pravične ljudi? ⁵ Mar ni on rekel: ›Moja sestra je.‹ Pa tudi sama je rekla: ›Moj brat je.‹ S poštenim srcem in čistimi rokami sem to storil.« ⁶ Bog pa mu je odgovoril v sanjah: »Tudi jaz vem, da si to storil s poštenim srcem in sam sem te obvaroval, da nisi grešil zoper mene. Zato nisem dal, da bi se je dotaknil. ⁷ Zdaj pa vrni ženo možu, kajti prerok je in molil bo zate, da ostaneš živ. Če pa je ne vrneš, vedi, da boste gotovo umrli ti in vsi tvoji.« ⁸ Abiméleh je vstal zgodaj zjutraj, sklical vse služabnike in jim povedal vse, kar se je zgodilo. Možje so se silno prestrašili. ⁹ Potem je Abiméleh poklical Abrahama in mu rekel: »Kaj si nam storil? S čim sem se pregrešil zoper tebe, da si nadme in nad moje kraljestvo spravil to veliko pregreho? Storil si mi, česar človek ne sme narediti.« ¹⁰ Dalje je Abiméleh rekel Abrahamu: »Kaj ti je prišlo na misel, da si to storil?« ¹¹ Abraham je rekel: »Rekel sem si: ›Gotovo ni strahu Božjega v tem kraju; ubili me bodo zaradi žene.‹ ¹² Sicer pa je res moja sestra; hči mojega očeta je, a ne hči moje matere. Tako je postala moja žena. ¹³ Ko me je Bog poslal iz hiše mojega očeta po svetu, sem ji rekel: ›Narêdi mi tole dobroto: v vsakem kraju, kamor bova prišla, reci, da sem tvoj brat!‹« ¹⁴ Abiméleh je tedaj vzel drobnico in govedo, hlapce in dékle ter jih dal Abrahamu. Vrnil mu je ženo Saro. ¹⁵ Potem je Abiméleh rekel: »Glej, moja dežela je pred teboj; prebivaj, kjer ti ugaja.« ¹⁶ Sari pa je rekel: »Glej, tvojemu bratu dajem tisoč srebrnikov; glej, naj bo zate kot zagrinjalo čez oči za vse, ki so s teboj. Tako si v vsem opravičena.« ¹⁷ Potem je Abraham molil k Bogu in Bog je ozdravil Abiméleha, njegovo ženo in dékle, da so mogle roditi. ¹⁸ Gospod je bil namreč zaprl naročja vsem ženskam v Abimélehovi hiši zaradi Abrahamove žene Sare.

Poglavje 13

² Doklej, Gospod, me boš vedno pozabljal?
Doklej boš skrival svoje obličje pred mano? ³ Doklej bom moral dajati nasvete v svoji duši,
nositi bolečino v svojem srcu dan za dnem?
Doklej se bo moj sovražnik povzdigoval nad mano? ⁴ Poglej, usliši me, Gospod, moj Bog,
razsvetli mi oči, sicer zaspim do smrti, ⁵ sicer bo moj sovražnik rekel: »Premagal sem ga,«
moji nasprotniki se bodo radovali, ker sem omahnil. ⁶ Jaz pa zaupam v tvojo dobroto,
moje srce se raduje, ker si me rešil.
Peti hočem Gospodu,
ker mi je povrnil dobro.