Sveto pismo v enem letu

Poglavje 16

¹⁶ Nekega dne smo šli k molitvi. Srečala nas je dekla, ki je imela duha jasnovidnosti in je z vedeževanjem prinašala precéj zaslužka svojim gospodarjem. ¹⁷ Pritekla je za Pavlom in za nami ter vpila: »Ti ljudje so služabniki Boga Najvišjega; oznanjajo vam pot odrešenja.« ¹⁸ To je počenjala več dni. Nazadnje se je Pavel naveličal, se obrnil in rekel duhu: »V imenu Jezusa Kristusa ti zapovedujem: pojdi iz nje!« In pri priči jo je duh zapustil. ¹⁹ Ko so njeni gospodarji videli, da jim je splahnelo upanje na dobiček, so prijeli Pavla in Sila ter ju odvlekli na trg pred mestne poglavarje. ²⁰ Prignali so ju pred zastopnike oblasti in rekli: »Ta dva netita nemir v našem mestu. Juda sta ²¹ in širita običaje, ki jih mi kot Rimljani ne moremo sprejeti in ne smemo izpolnjevati.« ²² Tudi ljudstvo se je dvignilo proti njima. Rimska oblastnika sta jima strgala oblačila in ju velela pretepsti. ²³ Ko so ju hudo pretepli, so ju vrgli v ječo, ječarju pa zabičali, naj skrbno pazi nanju. ²⁴ Ječar je izpolnil ukaz in ju vrgel v najglobljo temnico, nogé pa jima je vklenil v klado. ²⁵ Okoli polnoči sta Pavel in Sila molila in pela Bogu hvalnice, drugi jetniki pa so ju poslušali. ²⁶ Iznenada pa je nastal silen potres, tako da se je ječa v temeljih zamajala; v hipu so se vsa vrata odprla in vsem jetnikom so odpadle verige. ²⁷ Ječar se je prebudil. Ko je videl, da so vrata ječe odprta, je izdrl meč in se hotel ubiti; mislil je, da so mu jetniki pobegnili. ²⁸ Pavel pa mu je zaklical z močnim glasom: »Nič žalega si ne stôri! Vsi smo še tukaj!« ²⁹ Ječar je zahteval luč in planil noter. Trepetaje je padel pred Pavla in Sila, ³⁰ nato ju je popeljal ven in vprašal: »Gospoda, kaj naj storim, da se rešim?« ³¹ Odgovorila sta mu: »Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš ti in tvoja hiša!« ³² Nato sta oznanila Gospodovo besedo njemu in vsem, ki so bili v njegovi hiši. ³³ Vzel ju je s sabo še tisto nočno uro ter jima izpral rane; in pri priči se je dal krstiti z vso svojo družino. ³⁴ Peljal ju je na svoj dom in ju povabil k mizi; in veselje je navdalo njega in vso njegovo hišo, ker so našli vero v Boga. ³⁵ Ko pa se je zdanilo, sta oblastnika poslala redarje z naročilom: »Osvobôdi tista človeka!« ³⁶ Ječar je te besede sporočil Pavlu: »Oblastnika sta naročila, naj vaju izpustim. Pojdita torej, potujta v miru!« ³⁷ Toda Pavel je sporočil redarjem: »Čeprav sva rimska državljana, so naju dali javno pretepsti, ne da bi nama bili dokazali krivdo, in naju vrgli v ječo. Zdaj pa bi naju radi skrivaj vrgli ven. Ne, tako ne gre! Naj prideta oblastnika sama semkaj in naju spremita na prostost!« ³⁸ Redarji so te besede sporočili oblastnikoma. Le-ta sta se prestrašila, ko sta slišala, da sta Pavel in Sila Rimljana. ³⁹ Prišla sta k njima in se opravičila, ju odpeljala iz ječe ter prosila, naj odideta iz mesta. ⁴⁰ Ko sta Pavel in Sila zapustila ječo, sta odšla v Lidijino hišo. Tam sta našla brate in jih osrčila v veri. Nato sta odpotovala.

Poglavje 4

¹ Izraelovi sinovi so spet delali, kar je hudo v Gospodovih očeh, Ehúd pa je umrl. ² Gospod jih je zato dal v roke kánaanskega kralja Jabína, ki je kraljeval v Hacórju. Poveljnik njegove vojske je bil Siserá, ki je bival v Haróšet Gojímu. ³ In Izraelovi sinovi so vpili h Gospodu, kajti devetsto železnih vozov je imel in dvajset let je hudo stiskal Izraelove sinove. ⁴ V tistem času je Izraelu sodila Debóra, Lapidótova žena, žena prerokinja. ⁵ Prebivala je pod Debórino palmo med Ramo in Betelom, na Efrájimskem pogorju, in Izraelovi sinovi so prihajali k njej na razsodbo. ⁶ Poslala je in poklicala Abinóamovega sina Baráka iz Kedeša v Neftáliju in mu rekla: »Mar ti ni Gospod, Izraelov Bog, ukazal, da se odpravi na goro Tabor in vzemi s seboj deset tisoč mož izmed Neftálijevih in Zábulonovih sinov? ⁷ Pritegnila bom namreč k tebi, k potoku Kišónu, Siserája, poveljnika Jabínove vojske, njegove bojne vozove ter njegovo vojsko, in jih izročila v tvoje roke.« ⁸ Barák ji je rekel: »Če greš z menoj, pojdem; če pa ne greš z menoj, ne pojdem.« ⁹ Rekla je: »Da, s teboj grem. Vendar slava na poti, ki jo nastopaš, ne bo tvoja. Gospod bo Siserája izročil v ženske roke.« Tedaj je Debóra vstala in šla z Barákom v Kedeš. ¹⁰ Barák je v Kedeš poklical Zábulona in Neftálija in deset tisoč mož je prišlo k njegovim nogam. Tudi Debóra je šla z njim. ¹¹ Kenéjec Heber pa se je ločil od Kajina, enega izmed sinov Mojzesovega tasta Hobába, in si postavil šotor pri hrastu v Caananímu, blizu Kedeša. ¹² Siseráju so sporočili, da je Abinóamov sin Barák šel na goro Tabor. ¹³ Siserá je tedaj zbral vse svoje vozove, devetsto železnih voz, in vse ljudstvo, ki je bilo z njim, od Haróšet Gojíma pa do potoka Kišóna. ¹⁴ In Debóra je rekla Baráku: »Vstani, kajti to je dan, ko ti Gospod daje Siserája v roke. Ali ne gre Gospod sam pred teboj?« Tedaj se je Barák spustil z gore Tabor in za njim deset tisoč mož. ¹⁵ In Gospod je pokončal Siserája, vse njegove bojne vozove in ves tabor pred Barákom z ostrim mečem. Siserá pa je stopil z voza in peš pobegnil. ¹⁶ Barák je zasledoval vozove in tabor do Haróšet Gojíma, dokler ni vsa Siserájeva vojska padla pod ostrim mečem in ni nobeden preostal. ¹⁷ Siserá je peš pribežal do šotora Jaéle, žene Kenéjca Heberja. Med Jabínom, kraljem v Hacórju, in hišo Kenéjca Heberja je bil namreč mir. ¹⁸ Jaéla je prišla Siseráju naproti in mu rekla: »Stopi noter, moj gospod! Stopi k meni, nikar se ne boj!« Vstopil je k njej v šotor in pokrila ga je z odejo. ¹⁹ Rekel ji je: »Prosim te, daj mi piti malo vode, kajti žejen sem.« Odprla je meh z mlekom, mu dala piti in ga spet pokrila. ²⁰ Rekel ji je še: »Postavi se k vhodu v šotor! Če kdo pride in te povpraša ter reče: ›Ali je kdo tukaj?‹, mu reci: ›Nihče.‹« ²¹ Potem je Heberjeva žena Jaéla pograbila šotorski klin, vzela kladivo v svojo roko, se mu tiho približala in zabila klin v njegova senca tako, da se je zarinil v zemljo. V trdnem spanju se je stresel in umrl. ²² In glej, ko je Barák še zasledoval Siserája, mu je Jaéla prišla naproti ter mu rekla: »Pridi in pokažem ti moža, ki ga iščeš!« Vstopil je k njej in glej, Siserá je ležal mrtev s klinom v svojih sencih. ²³ Tako je tisti dan Bog ponižal kánaanskega kralja Jabína pred Izraelovimi sinovi. ²⁴ In roka Izraelovih sinov je vse bolj pritiskala na kánaanskega kralja Jabína, dokler niso popolnoma uničili kánaanskega kralja Jabína.

Poglavje 5

¹ Tisti dan sta zapela Debóra in Abinóamov sin Barák ter rekla: ² Knezi so bili vodje v Izraelu,
ljudstvo jim je voljno sledilo:
slavite Gospoda! ³ Poslušajte kralji, prisluhnite veljaki,
Gospodu hočem zapeti,
prepevati Gospodu, Izraelovemu Bogu. ⁴ Gospod, ko si šel iz Seírja,
prihajal z edómske poljane,
se je zemlja tresla,
nebo je močno rosilo,
iz oblakov je lilo med gromom. ⁵ Gore so trepetale pred Gospodom,
Gospodom s Sinaja, Izraelovim Bogom. ⁶ V dnevih Anátovega sina Šamgárja,
v dnevih Jaéle so ceste samevale;
in ti, ki so hodili po stezah,
so stopali po stranskih poteh. ⁷ Izumrli so veljaki v Izraelu, izumrli,
dokler nisem vstala jaz, Debóra,
se vzdignila jaz, mati v Izraelu. ⁸ Hlastali so za tujimi bogovi,
kakor po ječmenovih hlebih;
ščita in kopja pa ni bilo videti,
med štirideset tisoči v Izraelu. ⁹ Moje srce je z izraelskimi knezi;
o, prostovoljci med ljudstvom,
slavite Gospoda! ¹⁰ Vi, ki jezdite na belih oslicah,
vi, ki sedite na sodniških stolih,
vi, ki hodite po poti: vriskajte! ¹¹ Močneje od glasu pastirjev pri napajališčih
naj se opeva Gospodova zmaga;
zmaga njegovih veljakov v Izraelu.
Tedaj je Gospodovo ljudstvo šlo dol k vratom. ¹² Prebudi, prebudi se, Debóra,
prebudi, prebudi se, pesem zapoj!
Vstani, Barák, pripelji svoje ujetnike,
sin Abinóamov! ¹³ Stopi zdaj dol, preostanek plemenitih,
Gospodovo ljudstvo, pridi k meni z junaki! ¹⁴ Za menoj Efrájim, njih korenina je v Amáleku,
tvoji potomci, Benjamin, s tvojim ljudstvom.
Od mene, Mahír, so prišli voditelji,
in iz Zábulona ti, ki držijo žezlo. ¹⁵ Isahárjevi vojvode so z Debóro,
saj je bil Isahár zvest Baráku
in se je v dolini podvrgel njegovim korakom.
Med Rubenovimi plemeni
so dolgi posveti. ¹⁶ Zakaj se mudiš pri ovčjih stajah
in poslušaš čred beketanje?
Med Rubenovimi plemeni
so dolgi posveti. ¹⁷ Gileád onkraj Jordana počiva,
in Dan, čemu domuje na ladjah?
Aser sedi ob morskem obrežju
in počiva ob njegovih zalivih. ¹⁸ Zábulon je ljudstvo, ki izpostavlja svoje življenje smrti,
in tudi Neftáli, na vrhovih poljane. ¹⁹ Kralji so prišli in se bojevali.
Tedaj so se vojskovali kánaanski kralji,
pri Taanáhu, ob vodah megídskih,
vendar srebra v plen niso dobili. ²⁰ Z neba dol so se vojskovale zvezde,
s svojih tirov so se bojevale proti Siseráju. ²¹ Potok Kišón jih je odplavljal,
potok starodavnih dni, potok Kišón.
Pogumno nastopi, moja duša! ²² Tedaj so peketala konjev kopita,
in urno so dirjali njihovi vranci. ²³ »Prekolnite Meróz,« pravi Gospodov angel,
»prekolnite, prekolnite njegove prebivalce,
ker niso prišli na pomoč Gospodu,
na pomoč Gospodu z junaki.« ²⁴ Blagoslovljena med ženami bodi Jaéla,
žena Kenéjca Heberja,
med ženami v šotoru bodi blagrovana. ²⁵ Vode jo je prosil, dala mu je mleka,
v dragoceni posodi mu je prinesla smetane. ²⁶ S svojo levico je segla po klinu,
z desnico po kovaškem kladivu.
Udarila je Siserája,
mu glavo razbila,
strla in prebodla njegova senca. ²⁷ Ob njenih nogah je omahnil,
padel in obležal,
ob njenih nogah je omahnil in padel;
kjer je omahnil, je mrtev obležal. ²⁸ Z okna doli gleda
in skoz omrežje toži Siserájeva mati:
»Zakaj se obotavlja in ne pride njegov voz,
zakaj kasni topot njegovih bojnih vpreg?« ²⁹ Najmodrejša njenih kneginj ji odgovarja,
pa tudi sebi odgovarja in pravi: ³⁰ »Glej, skupaj zbrani si delijo plen!
Eno ali dve dekleti na glavo junaka;
plen: pisana oblačila za Siserája,
plen: pisana oblačila in ruta,
pisana obleka in dve ruti
na moj vrat kot plen.« ³¹ Tako se naj pogubijo vsi tvoji sovražniki, o Gospod,
kateri pa te ljubijo, naj bodo kakor sonce, ko vzhaja v svoji moči.Nato je dežela štirideset let uživala mir.

Poglavje 35

¹ Nato je spregovoril Elihú in rekel: ² Misliš, da imaš prav,
ko praviš: »Bolj pravičen sem kakor Bog!«, ³ ko pa sprašuješ, kaj ti koristi:
»Kaj mi pomaga, da nisem v zmoti?« ⁴ Na to ti hočem odgovoriti
in tvojim prijateljem ob tebi. ⁵ Ozri se v nebo in opazuj,
poglej oblake visoko nad seboj! ⁶ Če si grešil, kaj mu boš s tem storil,
če povzročaš veliko pregreh, kaj mu boš naredil? ⁷ Če si pravičen, kaj mu boš s tem dal,
ali kaj bo dobil iz tvoje roke? ⁸ Tvoja krivičnost prizadene le človeka, kakršen si ti,
tvoja pravičnost koristi le sinu človekovemu. ⁹ Zaradi množice nasilnikov vpijejo,
kličejo na pomoč zaradi lakta oblastnikov: ¹⁰ Vendar ne pove, kje je, Bog, moj Stvarnik,
ki ponoči navdihuje pesmi, ¹¹ ki nas dela razumnejše od živali na zemlji,
modrejše kakor ptice pod nebom. ¹² Tam se pritožujejo, pa ne odgovarja,
ker so prizadeti napuhnjeni. ¹³ Bog ne uslišuje praznega vpitja,
Mogočni se nanj ne ozira. ¹⁴ Tudi kadar praviš, da ga ne vidiš,
leži pravda pred njim in ti mu zaupaj! ¹⁵ Zdaj pa, ko se njegova jeza ne pokaže
in se ne zmeni dosti za prestopek, ¹⁶ pomeni, da odpira Job usta v prazno
in kopiči besede brez razsodnosti!