Poglavje 2
1
Tedaj je prišel Gospodov angel iz Gilgála v Bohím. Rekel je: »Izpeljal sem vas iz Egipta in pripeljal v deželo, ki sem jo s prisego obljubil vašim očetom. Rekel sem: Nikoli ne bom prelomil svoje zaveze z vami.
2
Vi zato ne sklepajte zaveze s prebivalci te dežele, ampak razdenite njihove oltarje. Toda niste poslušali mojega glasu. Kaj ste to storili?
3
Tudi sem rekel: ›Ne bom jih pregnal izpred vašega obličja; naj bodo vaši nasprotniki, njihovi bogovi pa naj vam bodo za zanko.‹«
4
Ko je Gospodov angel govoril te besede vsem Izraelovim sinovom, je ljudstvo povzdignilo svoj glas in so jokali.
5
Zato so imenovali ta kraj Bohím in so tam darovali Gospodu.
6
Ko je Józue odslovil ljudstvo, so Izraelovi sinovi odšli vsak v svojo dediščino, da bi prejeli deželo v last.
7
Ljudstvo je služilo Gospodu vse Józuetove dni in vse dni starešin, ki so Józueta preživeli in še videli vsa velika Gospodova dela, ki jih je storil v prid Izraelu.
8
Umrl pa je Nunov sin Józue, Gospodov služabnik, star sto deset let.
9
Pokopali so ga na ozemlju njegove dediščine, v Timnát Heresu, na Efrájimskem pogorju, severno od gore Gáaš.
10
Tudi ves tisti rod se je pridružil svojim očetom. Za njim je nastopil drug rod, ki ni poznal Gospoda in tudi ne njegovih del, ki jih je storil v prid Izraelu.
11
Izraelovi sinovi so delali, kar je hudo v Gospodovih očeh, in služili Báalom.
12
Zapustili so Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je izpeljal iz egiptovske dežele, ter hodili za drugimi bogovi, za bogovi ljudstev, ki so prebivali okoli njih, in jih molili. Tako so razjezili Gospoda.
13
Zapustili so Gospoda in služili Báalu in Astartam.
14
Tedaj se je vnela Gospodova jeza zoper Izraela in dal jih je v roke roparjem, ki so jih oropali; in prodal jih je v roke njihovih sovražnikov okoli njih, in niso se mogli več ustavljati svojim sovražnikom.
15
Česar koli so se lotili, je bila vedno proti njim Gospodova roka, kakor jim je Gospod govoril in kakor jim je Gospod zaprisegel. Bili so v hudi stiski.
16
Gospod jim je tedaj obudil sodnike, ki so jih reševali iz rok njihovih zatiralcev.
17
Vendar tudi sodnikov niso poslušali, ampak so se vlačugali z drugimi bogovi in jih molili. Hitro so se obrnili s poti, po kateri so hodili njihovi očetje, ki so poslušali Gospodove zapovedi; oni pa niso tako delali.
18
Kadar koli jim je Gospod obudil sodnike, je bil Gospod s sodnikom in reševal jih je iz rok njihovih sovražnikov vse sodnikove dni. Kajti milo se je storilo Gospodu zaradi njihovega stokanja pred njihovimi zatiralci in napadalci.
19
Ko pa je sodnik umrl, so se vrnili na staro pot in delali huje od svojih očetov. Hodili so za drugimi bogovi, jim služili in jih molili. Niso opustili svojega početja in svoje napačne poti.
20
Zato se je vnela Gospodova jeza zoper Izraela in je rekel: »Ker je ta narod prekršil mojo zavezo, ki sem jo zapovedal njegovim očetom, in ni poslušal mojega glasu,
21
tudi jaz ne bom več preganjal izpred njegovega obličja nobenega izmed narodov, ki jih je pustil Józue, ko je umrl.
22
Po njih hočem preizkusiti Izraela, ali se bodo držali Gospodove poti in hodili po njej, kakor so se je držali njihovi očetje, ali ne.«
23
Zato je Gospod pustil te narode, ne da bi jih takoj pregnal, in jih ni izročil Józuetu v roke.
Poglavje 3
1
To pa so narodi, ki jih je Gospod pustil, da bi po njih preizkusil Izraela v vsem, česar še niso poznali glede vojskovanja v Kánaanu.
2
To se je zgodilo, da bi si rodovi Izraelovih sinov pridobili znanje glede vojskovanja, ki ga prej še niso poznali:
3
pet filistejskih vladarjev, vsi Kánaanci, Sidónci in Hivéjci, ki so prebivali na libanonskem pogorju, od gore Báal Hermon do Lebó Hamáta.
4
Po teh naj bi preizkusil Izraela in spoznal, ali bodo poslušali Gospodove zapovedi, ki jih je po Mojzesu zapovedal njihovim očetom.
5
Tako so Izraelovi sinovi prebivali sredi Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev.
6
Jemali so njihove hčere za žene, dajali svoje hčere njihovim sinovom ter služili njihovim bogovom.
7
Izraelovi sinovi so delali, kar je hudo v Gospodovih očeh. Pozabili so Gospoda, svojega Boga, in služili Báalom in Ašeram.
8
Zato se je vnela Gospodova jeza zoper Izraela in izročil jih je v roke Kušán Rišatájimu, kralju v Arámu Dveh rek. Osem let so Izraelovi sinovi služili Kušán Rišatájimu.
9
Izraelovi sinovi so vpili h Gospodu in Gospod je obudil Izraelovim sinovom rešitelja, da bi jih rešil, Otniéla, Kenázovega sina, mlajšega Kalébovega brata.
10
Gospodov duh je bil z njim in sodil je Izraelu. Šel je v boj in Gospod mu je dal v roke arámskega kralja Kušán Rišatájima; in njegova roka je zmagala nad Kušán Rišatájimom.
11
Potem je imela dežela štirideset let mir in Kenázov sin Otniél je umrl.
12
Izraelovi sinovi so spet delali, kar je hudo v Gospodovih očeh. Tedaj je Gospod okrepil moábskega kralja Eglóna zoper Izraela, kajti delali so, kar je hudo v Gospodovih očeh.
13
Eglón je zbral ob sebi Amónove sinove in Amalečane. Šli so in premagali Izraela ter zavzeli Palmovo mesto.
14
Osemnajst let so Izraelovi sinovi služili moábskemu kralju Eglónu.
15
Izraelovi sinovi so vpili h Gospodu. In Gospod jim je obudil rešitelja, Ehúda, Gerájevega sina, Benjaminovca, moža, ki je bil levičen. Po njegovi roki so Izraelovi sinovi poslali moábskemu kralju Eglónu davek.
16
Ehúd pa si je naredil dvorezno, za pedenj dolgo bodalo in si ga pripasal pod svojo obleko na svoji desni strani.
17
Nato je izročil davek moábskemu kralju Eglónu. Eglón pa je bil zelo debel mož.
18
Ko je oddal davek in odpustil ljudstvo, ki je nosilo davek,
19
se je vrnil iz kraja obdelanih kamnov pri Gilgálu in rekel: »Zaupno stvar imam zate, o kralj.« Ta je dejal: »Pst.« In odšli so ven vsi, ki so stali ob njem.
20
Ehúd je tedaj stopil k njemu, ko je ta sedel sam v svoji zgornji, hladni izbi. Ehúd je rekel: »Božjo besedo imam zate.« In vstal je s prestola,
21
Ehúd pa je iztegnil svojo levico, potegnil bodalo s svoje desne strani ter mu ga zabodel v trebuh.
22
Skupaj z rezilom je vanj porinil tudi držaj, in obdala ga je tolšča, kajti bodala ni potegnil iz trebuha. Nato je Ehúd stopil ven skozi zidno odprtino
23
in prišel v preddverje, zaprl za seboj vrata zgornje izbe in jih zapahnil.
24
Ko je odšel, so prišli njegovi služabniki. Ko so videli, da so bila vrata zgornje izbe zapahnjena, so rekli: »Gotovo je na potrebi v svoji hladni izbi.«
25
Dolgo časa so čakali, a glej, ni odprl vrat svoje zgornje izbe. Vzeli so ključe in odprli. In glej, njihov gospod je ležal na tleh mrtev.
26
Ehúd pa je medtem, ko so se oni mudili, že utekel; šel je mimo kraja obdelanih kamnov in tekel v Seíro.
27
Ko je prišel tja, je zatrobil v rog na Efrájimskem pogorju in Izraelovi sinovi so z njim na čelu sestopili s pogorja.
28
Rekel jim je: »Pojdite za menoj, kajti Gospod vam je dal sovražnike Moábce v roke.« Ti so šli za njim, zasedli Moábcem prehode čez Jordan in nikogar niso spustili na drugo stran.
29
V tistem času so pobili Moábce, kakih deset tisoč mož, same močne in hrabre vojake, in nihče ni utekel.
30
Tisti dan je bil Moáb ponižan od Izraelove roke, dežela pa je imela osemdeset let mir.
31
Za njim je nastopil Anátov sin Šamgár. Pobil je Filistejce, šeststo mož, z volovskim ostnom. Tudi on je rešil Izraela.