Sveto pismo v enem letu

Poglavje 11

¹ Apostoli in bratje, ki so prebivali v Judeji, so slišali, da so tudi pogani sprejeli Božjo besedo. ² Ko je Peter prišel v Jeruzalem, so se tisti, ki so bili iz obreze, z njim prepirali. ³ Rekli so mu: »Šel si k neobrezanim in jedel z njimi.« ⁴ Peter pa jim je začel razlagati vse po vrsti. ⁵ »Bil sem v mestu Jopi in molil. Tedaj sem v zamaknjenju videl prikazen: posodo, podobno velikemu platnenemu prtu, ki se je s štirimi vogali spuščala iz neba in prišla prav do mene. ⁶ Pogledal sem vanjo in videl štirinožne zemeljske živali, zveri, laznino in ptice neba. ⁷ Zaslišal sem tudi glas, ki mi je govoril: ›Vstani, Peter, zakolji in jej!‹ ⁸ Odvrnil sem: ›Ne, Gospod! Še nikdar ni v moja usta prišlo nič omadeževanega in nečistega.‹ ⁹ Glas z neba pa je spet odgovoril: ›Kar je Bog očistil, tega ne imenuj nečisto!‹ ¹⁰ To se je zgodilo še tretjič, nato pa se je vse dvignilo nazaj v nebo. ¹¹ In glej, nenadoma so stali trije možje pred hišo, v kateri smo se mudili; bili so poslani k meni iz Cezareje. ¹² Duh mi je rekel, naj grem brez pomisleka z njimi. Z mano je šlo tudi teh šest bratov in stopili smo v hišo tistega človeka. ¹³ Povedal je, kako je videl angela, ki se je ustavil v njegovi hiši in rekel: ›Pošlji v Jopo, da ti pripeljejo Simona, ki se imenuje Peter! ¹⁴ Ta ti bo govoril besede, po katerih boste odrešeni ti in vsa tvoja hiša.‹ ¹⁵ Ko sem začel govoriti, je prišel nadnje Sveti Duh, kakor je prišel ob začetku nad nas. ¹⁶ Spomnil sem se Gospodove besede, kako je rekel: ›Janez je krščeval v vodi, vi pa boste krščeni v Svetem Duhu.‹ ¹⁷ Torej jim je Bog dal isti dar kakor nam, potem ko so začeli verovati v Gospoda Jezusa Kristusa. Kdo sem jaz, da bi mogel Bogu nasprotovati?« ¹⁸ Ko so to slišali, so se pomirili in slavili Boga z besedami: »Torej je Bog tudi poganom podelil spreobrnjenje, ki vodi v življenje!«

Poglavje 11

¹ Ko je to slišal Jabín, kralj v Hacórju, je dal sporočiti Jobábu, kralju v Madónu, kralju v Šimrónu, kralju v Ahšáfu ² ter kraljem, ki so bivali na severnih pogorjih, v Arábi, južno od Kinéreta, na ravnici in v Dorski krajini ob morju. ³ Kánaanci so bili na vzhodu in ob morju, Amoréjci, Hetejci, Perizéjci in Jebusejci na pogorju, Hivéjci pa so bili pod Hermonom, v deželi Micpéja. ⁴ Odšli so ti in z njimi ves njihov tabor, mnogo ljudstva, kakor je peska na morskem obrežju, z obilico konj in z zelo veliko bojnih voz. ⁵ Vsi ti kralji so se združili, prišli in se skupaj utaborili ob Merómskih vodah, da bi se vojskovali z Izraelci. ⁶ Tedaj je Gospod rekel Józuetu: »Nikar se jih ne boj, kajti jutri ob tem času jih jaz potolčene izročim Izraelu. Ohromil boš njihove konje in njihove bojne vozove sežgal v ognju.« ⁷ Józue in z njim vsi bojevniki so nenadoma prišli do njih k Merómskim vodam in jih napadli. ⁸ Gospod jih je dal Izraelu v roke; potolkli so jih in jih zasledovali do Velikega Sidóna, Misrefót Majima in do doline Micpé, ki je na vzhodu. Porazili so jih, tako da ni bilo nikogar, ki bi utekel. ⁹ Józue jim je storil, kakor mu je rekel Gospod. Ohromil je njihove konje, njihove bojne vozove pa sežgal v ognju. ¹⁰ V tistem času se je Józue vrnil in zavzel tudi Hacór, njegovega kralja pa je dal umoriti z mečem. Hacór je bil prej prestolnica vseh teh kraljestev. ¹¹ Z mečem so pobili vse ljudi, ki so bili v njem, in pokončali po zakletvi vse, tako da ni preostala živa duša; Hacór pa je požgal z ognjem. ¹² Józue je zajel vsa mesta teh kraljev in vse njihove kralje ter jih pobil z ostrim mečem. Opravil je nad njimi zakletev, kakor je bil zapovedal Gospodov služabnik Mojzes. ¹³ Nobenega od mest, ki so stala na gričih, Izrael ni požgal, razen mesta Hacór; samo tega je požgal Józue. ¹⁴ Izraelovi sinovi so se okoristili tudi z vsem plenom teh mest in z živino; vse ljudi pa so pobili z ostrim mečem in jih pokončali; žive duše niso pustili. ¹⁵ Kakor je Gospod ukazal svojemu služabniku Mojzesu, tako je Mojzes ukazal Józuetu, in Józue je tako storil. Ničesar ni opustil od vsega, kar je Gospod ukazal Mojzesu. ¹⁶ Józue je zavzel vso to deželo: pogorje in ves Negeb, vso Gošensko deželo, ravnico in puščavo, Izraelsko pogorje in njihove planjave. ¹⁷ Ujel je vse kralje od Golega pogorja, ki se vzdiguje proti Seírju, do Báal Gada na libanonski ravnici pod goro Hermon, jih potolkel in usmrtil. ¹⁸ Veliko dni se je Józue vojskoval z vsemi temi kralji; ¹⁹ ni bilo mesta, ki bi se mirno vdalo Izraelovim sinovom, razen Hivéjcev, prebivalcev Gibeóna; vsa so osvojili v boju. ²⁰ Kajti od Gospoda je bilo sklenjeno, da zakrkne njihovo srce za boj z Izraelom, da jih izroči zakletvi, ne da se jim izkaže milost; resnično, da jih pokonča, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. ²¹ V tistem času je šel Józue, da bi iztrebil Anákovce s pogorja, iz Hebróna, iz Debírja, iz Anába, ter z vsega Judovega in Izraelovega pogorja. Józue jih je po zakletvi pokončal skupaj z njihovimi mesti. ²² Tako Anákovci niso ostali v deželi Izraelovih sinov; ostali so le še v Gazi, v Gatu in v Ašdódu. ²³ Józue je zavzel vso deželo, povsem kakor je Gospod govoril Mojzesu. Józue jo je dal v dedno posest Izraelu po njihovih rodbinah in njihovih rodovih. Dežela je uživala mir in ni bilo vojne.

Poglavje 12

¹ To pa so kralji dežele, ki so jih potolkli Izraelovi sinovi in prejeli v last njihovo deželo onkraj Jordana, kjer vzhaja sonce, od reke Arnón do gore Hermon, in vso puščavo proti vzhodu: ² amoréjski kralj Sihón, ki je prebival v Hešbónu; gospodoval je od Aroêrja ob bregu reke Arnón in do sredine reke ter polovice Gileáda pa do reke Jabók, meje Amónovih sinov; ³ dalje nad Arábo do Genezareškega jezera proti vzhodu in do morja v puščavi, do Slanega morja, ki je na vzhodu v smeri Bet Ješimóta; z južne strani pa pod strminami Pisge. ⁴ Dalje ozemlje bašánskega kralja Oga, izmed ostanka Rafájevcev, ki je prebival v Aštarótu in Edréju. ⁵ Gospodoval je nad pogorjem Hermon, nad Salho in vsem Bašánom do ozemlja Gešuréjcev in Maahčánov ter polovici Gileáda do ozemlja Sihóna, kralja v Hešbónu. ⁶ Gospodov služabnik Mojzes in Izraelovi sinovi so ju potolkli in Gospodov služabnik Mojzes je to dal v dedno posest Rúbenovcem, Gádovcem in polovici Manásejevega rodu. ⁷ To pa so kralji dežele, ki so jih potolkli Józue in Izraelovi sinovi, onkraj Jordana, proti zahodu, od Báal Gada na libanonski ravnici do Golega pogorja, ki se vzdiguje proti Seírju. To je Józue dal v dedno posest Izraelovim rodovom po njihovih oddelkih ⁸ na pogorju, v ravnini, v Arábi, na planjavah, v puščavi in Negebu, kjer so bili Hetejci, Amoréjci, Kánaanci, Perezéjci, Hivéjci in Jebusejci:

Poglavje 26

¹ Tedaj je spregovoril Job in rekel: ² Kako si pomagal temu, ki je brez moči,
podprl laket, ki ni čvrst! ³ Kakšen nasvet si dal temu, ki ni moder,
in pokazal veliko razumnost! ⁴ Koga si predstavljal z besedami
in čigavo sopenje je prihajalo iz tebe? ⁵ Mar rojevajo pokojni
izpod morja in njegovih prebivalcev? ⁶ Podzemlje je odkrito pred njim,
kraljestvo mrtvih je brez zagrinjala. ⁷ On razpenja nad praznino severno nebo,
zemljo drži obešeno nad ničem. ⁸ Vodo hrani v svojih oblakih
in meglica se ne pretrga pod njimi. ⁹ On zastira obličje svojega prestola,
razteguje po njem svoj oblak. ¹⁰ Odmerja krog okoli površine vode,
kjer luč meji s temo. ¹¹ Stebri neba se majejo,
osupli pred njegovo grožnjo. ¹² S svojo močjo je ustavil morje,
s svojim umom je ubil Rahaba. ¹³ Ob njegovem dihu se je zvedrilo nebo,
njegova roka je prebodla hitro kačo. ¹⁴ Glej, to so le drobci njegovega delovanja,
le šepet je, ki ga slišimo o njem.
A grom njegove vsemogočnosti,
kdo ga more razumeti!