Nova zaveza v enem letu

Poglavje 20

¹⁷ Ko je šel Jezus proti Jeruzalemu, je vzel dvanajst učencev na sámo in jim med potjo rekel: ¹⁸ »Glejte, v Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izročen vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt ¹⁹ in izročili poganom, da ga bodo zasmehovali, bičali in križali, toda tretji dan bo obujen.« ²⁰ Tedaj je stopila k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinovoma in se poklonila pred njim do tal, da bi ga nekaj prosila. ²¹ Rekel ji je: »Kaj hočeš?« Dejala je: »Ukaži, naj ta dva moja sinova sedita v tvojem kraljestvu, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« ²² Jezus je odgovoril in rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga moram jaz piti?« Dejala sta mu: »Moreva.« ²³ Rekel jima je: »Moj kelih bosta pila; dati, kdo bo sedel na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bodo tam sedeli tisti, katerim je to pripravil moj Oče.« ²⁴ Ko je drugih deset to slišalo, so se razjezili nad bratoma. ²⁵ Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. ²⁶ Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, ²⁷ in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, ²⁸ tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« ²⁹ Ko so odhajali iz Jerihe, je šla za njim velika množica. ³⁰ Ob poti sta sedela dva slepa človeka. Ko sta slišala, da Jezus prihaja mimo, sta zavpila: »Usmili se naju, Gospod, Davidov sin!« ³¹ Množica ju je pograjala, naj umolkneta, ona dva pa sta še bolj zavpila: »Usmili se naju, Gospod, Davidov sin!« ³² Jezus je obstal, ju poklical in rekel: »Kaj hočeta, da vama storim?« ³³ Dejala sta mu: »Gospod, da bi se nama odprle oči!« ³⁴ Jezus se ju je usmilil. Dotaknil se je njunih oči in takoj sta spregledala ter šla za njim.