Poglavje 17
1
Čez šest dni je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal na visoko goro, na samo.
2
Vpričo njih se je spremenil. Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč.
3
In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim.
4
Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.«
5
Ko je še govoril, jih je obsenčil svetel oblak, in glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!«
6
Ko so učenci to zaslišali, so padli na obraz in se zelo prestrašili.
7
In Jezus je pristopil, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in ne bojte se!«
8
Ko pa so povzdignili oči, niso videli nikogar razen Jezusa samega.
9
In medtem ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: »Nikomur ne povejte, kar ste videli, dokler Sin človekov ne bo obujen od mrtvih!«
10
Učenci pa so ga vprašali: »Zakaj torej pismouki govorijo, da mora najprej priti Elija?«
11
Odgovoril je: »Elija res prihaja in bo vse prenovil.
12
Povem pa vam, da je Elija že prišel, a ga niso prepoznali, temveč so storili z njim, kar so hoteli. Tako bo tudi Sin človekov trpel od njih.«
13
Tedaj so učenci doumeli, da jim je govoril o Janezu Krstniku.
14
Ko so prišli k množici, je nekdo stopil k njemu, se vrgel pred njim na kolena
15
in rekel: »Gospod, usmili se mojega sina! Božjasten je in hudo trpi. Večkrat pade v ogenj in večkrat v vodo.
16
Privedel sem ga že k tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti.«
17
Jezus je odvrnil: »O neverni in pokvarjeni rod! Do kdaj bom pri vas? Do kdaj vas bom prenašal? Privedite mi ga sem!«
18
Jezus mu je zapretil in demon je šel iz njega; deček pa je bil od tiste ure zdrav.
19
Tedaj so se učenci približali Jezusu in mu na samem rekli: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?«
20
»Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal. »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.«
22
Ko so bili zbrani v Galileji, jim je Jezus rekel: »Sin človekov bo izročen v človeške roke
23
in ga bodo umorili, a tretji dan bo obujen.« In zelo so se užalostili.
24
Ko so prispeli v Kafarnáum, so prišli k Petru pobiralci dveh drahem in dejali: »Ali vaš učitelj ne plačuje dveh drahem?«
25
»Seveda plačuje,« je rekel. Ko pa je prišel v hišo, ga je Jezus prehitel z besedami: »Kaj se ti zdi, Simon, od koga pobirajo zemeljski kralji davek ali carino? Od svojih sinov ali od tujcev?«
26
»Od tujcev,« je dejal. Jezus mu je rekel: »Torej so sinovi oproščeni.
27
Vendar pa, da jih ne pohujšamo, pojdi k jezeru, vrzi trnek in potegni ven prvo ribo, ki se bo ujela. Odpri ji usta in našel boš statêr. Vzemi ga in jim ga daj zame in zase.«