Nova zaveza v enem letu

Poglavje 15

²¹ Jezus je odšel od tam in se umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. ²² In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni.« ²³ Vendar ji ni odgovoril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami.« ²⁴ Odgovoril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« ²⁵ Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« ²⁶ Odgovoril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« ²⁷ Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« ²⁸ Tedaj je Jezus odgovoril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro. ²⁹ Jezus se je odpravil od tam in prišel h Galilejskemu jezeru. Šel je na goro in tam sédel. ³⁰ Tedaj so prišle k njemu velike množice, ki so imele s seboj hrome, slepe, pohabljene, neme in še veliko drugih. Položili so jih pred njegove noge in jih je ozdravil, ³¹ tako da se je množica čudila, ko je gledala, kako nemi govorijo, pohabljeni postajajo zdravi, hromi hodijo in slepi vidijo. In poveličevali so Izraelovega Boga. ³² Jezus je poklical k sebi svoje učence in rekel: »Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti; lačnih pa nočem odpustiti, da na poti ne omagajo.« ³³ Učenci so mu dejali: »Od kod naj v puščavi vzamemo toliko kruha, da nasitimo táko množico?« ³⁴ Jezus jim je rekel: »Koliko hlebov imate?« Dejali so: »Sedem in malo ribic.« ³⁵ Tedaj je velel množici, naj séde na tla. ³⁶ Vzel je tistih sedem hlebov in ribe, se zahvalil, razlomil hlebe in dajal učencem, učenci pa množicam. ³⁷ Vsi so jedli in se nasitili. Od koščkov, ki so ostali, so nabrali sedem polnih košev. ³⁸ Teh pa, ki so jedli, je bilo štiri tisoč mož, brez žená in otrok. ³⁹ Ko je množice odpustil, je stopil v čoln in šel v magadánske kraje.