Poglavje 4
27
Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili, da je govoril z žensko, vendar mu nobeden ni rekel: »Kaj bi rad od nje?« ali »Zakaj govoriš z njo?«
28
Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem:
29
»Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?«
30
Odšli so iz mesta in se napotili k njemu.
31
Medtem so ga učenci prosili in govorili: »Rabi, jej!«
32
On pa jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.«
33
Učenci so tedaj govorili med seboj: »Mar mu je kdo prinesel jesti?«
34
Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo.
35
Ali ne pravite vi: ›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so bela za žetev.
36
Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec.
37
V tem je namreč resničen izrek, da ›eden seje, drugi žanje‹.
38
Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa ste vstopili v njihov trud.«
39
Veliko Samarijanov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi ženinih besed: »Vse mi je povedal, kar sem storila.«
40
Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni.
41
Zaradi njegove besede jih je še veliko več začelo verovati.
42
Ženi pa so govorili: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.«