Dan 286 / 365 13. oktober

Nova zaveza v enem letu

Heb 4,14-6,12

Heb 4,14-6,12

Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.

Poglavje 4

14 Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina. 15 Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha. 16 Bližajmo se torej z zaupnostjo prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala.

Poglavje 5

1 Vsak véliki duhovnik je vzet izmed ljudi in postavljen ljudem v korist glede tega, kar se nanaša na Boga: da daruje daritve in žrtve za grehe. 2 Ker tudi njega obdaja slabost, more potrpeti z nevednimi in s tistimi, ki blodijo. 3 Zato mora kakor za ljudstvo tudi zase darovati daritve za grehe. 4 In nihče si te časti ne jemlje sam, ampak ga kliče Bog, kakor Arona. 5 Tako tudi Kristus ni sam sebe poveličal, da je postal véliki duhovnik, ampak ga je poveličal tisti, ki mu je rekel:
Ti si moj sin,
danes sem te rodil,
6 kakor pove tudi drugje:
Ti si duhovnik na veke
po Melkízedekovem redu.
7 On je v dneh svojega mesa daroval molitve in prošnje z močnim vpitjem in solzami njemu, ki bi ga mogel rešiti iz smrti, in bil je uslišan zaradi spoštovanja do Boga. 8 Čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti, 9 dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni, izvir večnega odrešenja, 10 ko ga je Bog razglasil za vélikega duhovnika po Melkízedekovem redu. 11 O tem bi lahko veliko govoril, pa bi težkó razložil, ker se vam ne ljubi poslušati. 12 Čeprav bi namreč morali biti po tem času že učitelji, ponovno potrebujete koga, da bi vas naučil začetne prvine Božjih izrekov. Postali ste potrebni mleka, ne močne hrane. 13 Kdor se namreč hrani z mlekom, nima izkušnje z besedo pravičnosti, saj je še otrok. 14 Močna hrana je za odrasle, za take, ki imajo zaradi svoje trajne drže izurjena čutila, da razlikujejo med dobrim in zlim.

Poglavje 6

1 Pustimo torej začetni govor o Kristusu in se povzpnimo k popolnosti. Ne začenjajmo znova polagati temelja, namreč spreobrnjenja od mrtvih del in vere v Boga, 2 nauka o krščevanjih, polaganju rok, vstajenju od mrtvih in večni sodbi. 3 To pa bomo storili, če Bog dovoli. 4 Kajti nemogoče je take, ki so bili nekoč že razsvetljeni in so že okusili nebeški dar ter postali deležni Svetega Duha, 5 take, ki so okusili dobro Božjo besedo in moči prihodnjega sveta, 6 pa so padli, takó prenoviti, da bi se spreobrnili, ker sami sebi znova križajo in sramotijo Božjega Sina. 7 Kajti prst, ki pije nanjo pogosto padajoči dež in rodi koristne rastline tistim, ki jo obdelujejo, je deležna Božjega blagoslova. 8 Če pa rodi trnje in osat, je ničvredna in grozi ji prekletstvo. Njen konec je požganina. 9 Glede vas, ljubi, pa smo prepričani, da so stvari boljše, takšne, ki so povezane z odrešenjem, čeprav tako govorimo. 10 Bog seveda ni krivičen, da bi pozabil na vaše delo in ljubezen, ki ste jo izkazali njegovemu imenu, ko ste stregli in še strežete svetim. 11 Želimo pa, da vsak izmed vas pokaže isto vnemo, tako da bo vaše upanje povsem gotovo prav do konca, 12 da ne postanete leni, ampak posnemovalci tistih, ki so zaradi vere in potrpežljivosti postali dediči obljub.