Poglavje 4
17
Zato vam pravim in vas rotim v Gospodu: ne živite več, kakor živijo pogani, v ničevosti svojega uma.
18
Zaradi nevednosti, ki je v njih, in zaradi trdote njihovega srca jim je razum otemnel in so se odtujili Božjemu življenju.
19
Ko so tako otopeli, so se prepustili razuzdanosti, da so z nenasitnim pohlepom počenjali vsakršne nečistosti.
20
Vi pa se niste tako učili Kristusa,
21
če ste ga le poslušali in se dali o njem poučiti, kakor je resnica v Jezusu.
22
Treba je, da odložite starega človeka, kakor je živel doslej in ki ga uničujejo blodna poželenja,
23
da se prenovite v duhu svojega uma
24
in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice.
25
Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa.
26
Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo
27
in ne dajajte prostora hudiču.
28
Kdor krade, naj ne krade več, ampak naj se trudi s svojimi rokami in dela to, kar je dobro, da bo lahko dal tistemu, ki je v potrebi.
29
Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje, da bi podelila milost tistim, ki poslušajo.
30
Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani za dan odkupitve.
31
Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred.
32
Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu.