Nova zaveza v enem letu

Poglavje 4

¹ Zato vas jaz, jetnik v Gospodu, opominjam, da živite vredno klica, s katerim ste bili poklicani, ² v vsej ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti. V ljubezni prenašajte drug drugega. ³ Prizadevajte si, da ohranite edinost Duha z vezjo miru: ⁴ eno telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svoje poklicanosti. ⁵ En Gospod, ena vera, en krst: ⁶ en Bog in Oče vseh, nad vsemi in po vseh in v vseh. ⁷ Vsakomur izmed nas pa je bila dana milost po meri Kristusovega daru. ⁸ Zato je rečeno:
Povzpel se je na višavo, ujete peljal ujetnike,
dal je darove ljudem. ⁹ Kaj pa pomeni beseda Povzpel se je, če ne to, da se je prej spustil v spodnje kraje zemlje? ¹⁰ On, ki se je spustil, je isti, ki se je vzdignil čez vsa nebesa, da bi napolnil vse. ¹¹ In on je dal, da so nekateri apostoli, drugi preroki, spet drugi evangelisti, spet drugi pastirji in učitelji, ¹² da se sveti usposobijo za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa, ¹³ dokler vsi ne pridemo do edinosti vere in do spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere doraslosti Kristusove polnosti. ¹⁴ Tako ne bomo več nedorasli otroci, ki jih premetava in kot valove razburka vsak veter nauka v človeški zvijačnosti in pretkanosti, v blodnem zavajanju. ¹⁵ Pač pa živimo iz resnice v ljubezni, da bomo v vsem rastli vanj, ki je glava, Kristus. ¹⁶ Iz njega celotno telo, združeno in spojeno prek vsakršnega podpirajočega veziva, raste – po delovanju v skladu z mero slehernega dela – za izgrajevanje samega sebe v ljubezni.