Apd 13,26-52
Prevod: SSP3 — Slovenian Standard Version, 3rd ed.
Poglavje 13
26 Bratje, sinovi Abrahamovega rodu, in vi, ki se bojite Boga! Nam je bila poslana beseda tega odrešenja. 27 Prebivalci Jeruzalema in njihovi voditelji ga niso spoznali. S svojo sodbo so izpolnili besede prerokov, ki jih berejo vsako soboto. 28 Čeprav niso našli nobene krivde, da bi zaslužil smrt, so od Pilata zahtevali, naj ga dá usmrtiti. 29 In ko so izpolnili vse, kar je bilo zapisano o njem, so ga sneli z lesa in položili v grob. 30 Toda Bog ga je obudil od mrtvih. 31 Več dni se je prikazoval tistim, ki so prišli z njim iz Galileje v Jeruzalem; ti so zdaj njegove priče pred ljudstvom. 32 In tudi mi vam oznanjamo, da se je izpolnila obljuba, dana očetom. 33 Bog jo je izpolnil nad nami, ki smo njihovi otroci, s tem da je obudil Jezusa, kakor je zapisano v drugem psalmu:Ti si moj sin,
danes sem te rodil. 34 Rekel je, da ga je obudil od mrtvih, ker noče, da bi se vrnil v trohnobo. In prav tako je rekel:
Zvestó vam bom izpolnil obljube, dane Davidu. 35 Zato tudi drugje pravi:
Svojemu Svetemu ne boš dal gledati trohnobe. 36 David je v svojem rodu služil Bogu pri tem načrtu; zaspal je in je bil pokopan k očetom in videl je trohnobo. 37 Ta pa, ki ga je Bog obudil, ni videl trohnobe. 38 Vedite, bratje: po njem se vam oznanja odpuščanje grehov. In vsak, kdor veruje, dobi v njem opravičenje od vsega, od česar niste mogli dobiti opravičenja v Mojzesovi postavi. 40 Glejte torej, da ne pride na vas, kar je napovedano po prerokih: 41 Ozrite se, zaničevalci,
čudíte se in izginite!
Zakaj opravil bom delo v vaših dneh –
če bi vam kdo o tem delu pripovedoval, ne bi verjeli.« 42 Ob odhodu so ju prosili, naj jim prihodnjo soboto spregovorita o pomenu teh besed. 43 Ko se je zbor razšel, je veliko Judov in pobožnih spreobrnjencev spremljalo Pavla in Barnaba. Ona dva pa sta se z njimi pogovarjala in jih spodbujala, naj vztrajajo v Božji milosti. 44 Naslednjo soboto se je zbralo skoraj vse mesto, da bi slišali Gospodovo besedo. 45 Ob pogledu na množice je Jude obšla nevoščljivost; ugovarjali so Pavlovim besedam in preklinjali. 46 Tedaj sta Pavel in Barnaba pogumno spregovorila: »Vam bi se morala najprej oznaniti Božja beseda. Ker pa jo zavračate in se sami nimate za vredne večnega življenja, glejte, se obračava k poganom. 47 Tako nam je namreč naročil Gospod:
Postavil sem te za luč narodom,
da boš v odrešenje do skrajnih mej sveta.« 48 Ob teh besedah so se pogani razveselili in poveličevali Gospodovo besedo; in tisti, ki so bili odločeni za večno življenje, so sprejeli vero. 49 In Gospodova beseda se je širila po vsej deželi. 50 Medtem so Judje nahujskali pobožne in ugledne žene in mestne prvake; zanetili so preganjanje zoper Pavla in Barnaba ter ju izgnali iz svoje dežele. 51 Ona dva sta proti njim otresla prah s svojih nog in odpotovala v Ikónij, 52 učenci pa so bili polni veselja in Svetega Duha.