Nova zaveza v enem letu

Poglavje 2

¹ Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. ² Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. ³ Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. ⁴ Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. ⁵ V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom. ⁶ Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku. ⁷ Strmeli so, se čudili in govorili: »Glejte, ali niso vsi ti, ki govorijo, Galilejci? ⁸ Kako, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku? ⁹ Parti, Medijci in Elámci in tisti, ki prebivamo v Mezopotamiji, Judeji in Kapadokiji, v Pontu in Aziji, ¹⁰ v Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene, in mi iz Rima, ki se zdaj mudimo tukaj, ¹¹ Judje in spreobrnjenci, Krečáni in Arabci – vsi jih slišimo, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!« ¹² Vsi so bili osupli in si tega niso znali razložiti. Drug drugega so spraševali: »Kaj naj to pomeni?« ¹³ Nekateri pa so se norčevali in govorili: »Sladkega vina so se napili.«