Poglavje 12
1
Medtem se je zbralo na tisoče ljudi, tako da so hodili drug po drugem. Jezus je najprej začel govoriti svojim učencem: »Varujte se farizejskega kvasa, ki je hinavščina.
2
Nič ni prikritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo.
3
Zato se bo vse, kar ste rekli v temi, slišalo v luči, in kar ste v sobah povedali na uho, se bo oznanjalo na strehah.«
4
»Vam, svojim prijateljem, pa pravim: Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, potem pa ne morejo storiti nič več.
5
Pokazal vam bom, koga se bojte. Bojte se tistega, ki ubije in ima potem oblast vreči v peklensko dolino. Da, rečem vam, tega se bojte!
6
Ali ne prodajajo pet vrabcev za dva novčiča? In vendar Bog ni pozabil na nobenega od njih.
7
Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se! Vredni ste več kakor veliko vrabcev.«
8
»Toda povem vam: Vsakega, ki bo priznal mene pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred Božjimi angeli.
9
Kdor pa bo zatajil mene pred ljudmi, bo zatajen pred Božjimi angeli.
10
Vsakemu, ki izgovori besedo zoper Sina človekovega, bo odpuščeno; tistemu pa, kdor izgovori kletev zoper Svetega Duha, ne bo odpuščeno.
11
Kadar vas bodo vlačili pred shodnice, pred vladarje in oblasti, ne skrbite, kako bi se zagovarjali ali kaj bi rekli,
12
kajti Sveti Duh vas bo poučil tisto uro, kaj je treba reči.«
13
Nekdo iz množice mu je rekel: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj.«
14
On pa mu je dejal: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca nad vaju?«
15
In rekel jim je: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje nikogar ni v obilju iz njegovega premoženja.«
16
Povedal jim je priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo,
17
zato je v sebi razmišljal: ›Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹
18
Rekel je: ›Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in zgradil večje. Vanje bom spravil vse svoje žito in dobrine.
19
Tedaj bom rekel svoji duši: Duša, veliko dobrin imaš, shranjenih za vrsto let. Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje.‹
20
Bog pa mu je rekel: ›Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?‹
21
Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.«
22
Nato je rekel svojim učencem: »Zato vam pravim: Ne skrbite za življenje, kaj boste jedli, in ne za telo, kaj boste oblekli.
23
Saj je življenje več kot jed in telo več kot obleka.
24
Pomislite na vrane: ne sejejo in ne žanjejo. Nimajo ne shrambe ne žitnice in vendar jih Bog hrani. Koliko več kakor ptice ste vredni vi!
25
Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za komolec?
26
Če torej ne zmorete niti najmanjše reči, kaj ste v skrbeh za drugo?
27
Pomislite na lilije, kako rastejo. Ne delajo in ne predejo, toda povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor katera izmed njih.
28
Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč, koliko bolj bo vas, maloverni!
29
Zato tudi vi ne iščite, kaj boste jedli in kaj boste pili. Ne delajte si s tem skrbi!
30
Vse to namreč iščejo narodi sveta. Vaš Oče vendar ve, da to potrebujete.
31
Iščite njegovo kraljestvo in to vam bo navrženo.
32
Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam da kraljestvo.
33
Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda.
34
Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.«