Poglavje 11
1
Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico.
2
Ko so se ljudje odpravili od vzhoda, so našli ravnino v šinárski deželi in se tam naselili.
3
Rekli so drug drugemu: »Dajmo, delajmo opeko in jo žgimo v ognju!« Opeko so uporabljali namesto kamna in zemeljsko smolo namesto malte.
4
Rekli so: »Dajmo, sezidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba, in naredimo si ime, da se ne bomo razkropili po vsej zemlji!«
5
Gospod je stopil dol, da bi si ogledal mesto in stolp, ki so ga postavili človeški otroci.
6
In Gospod je rekel: »Glej, eno ljudstvo so in vsi imajo en jezik, in to je šele začetek njihovega dela. Zdaj jih ne bo nič več zadržalo; kar koli bodo hoteli, bodo naredili.
7
Dajmo, stopimo dol in tam zmešajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!«
8
In Gospod jih je razkropil od tam po vsej zemlji in nehali so zidati mesto.
9
Zato se je imenovalo Babél, ker je tam Gospod zmešal jezik vse zemlje in od tam jih je Gospod razkropil po vsej zemlji.