Bistvenih 100

Poglavje 1

¹ Bil je mož iz Ramatájim Cofíma, z Efrájimskega pogorja, ime mu je bilo Elkaná, sin Jeroháma, sinú Elihúja, sinú Tohuja, sinú Cufa, Efratejec. ² Imel je dve ženi; eni je bilo ime Ana, drugi je bilo ime Penína. Penína je imela otroke, Ana pa ni imela otrok. ³ Mož je hodil leto za letom iz svojega mesta molit in darovat Gospodu nad vojskami v Šilu. Tam sta bila Gospodova duhovnika dva Élijeva sinova, Hofní in Pinhás. ⁴ Bil je dan, ko je Elkaná daroval. In dal je deleže svoji ženi Peníni in vsem njenim sinovom in hčeram. ⁵ Ani pa je žalosten dal le en delež, čeprav je Ano ljubil, a Gospod je zaprl njeno naročje. ⁶ Njena tekmica pa jo je tudi nenehno žalila, da bi jo dražila, kajti Gospod je zaprl njeno naročje. ⁷ Tako se je dogajalo leto za letom; kadar koli je prišla h Gospodovi hiši, jo je tako žalila, da je jokala in ni jedla. ⁸ Njen mož Elkaná pa ji je govoril: »Ana, zakaj jokaš? Zakaj ne ješ? Zakaj je tvoje srce žalostno? Ali ti nisem jaz boljši kot deset sinov?« ⁹ Ko so se v Šilu najedli in napili, se je Ana vzdignila; duhovnik Éli pa je sedèl na stolu pri podboju Gospodovega svetišča. ¹⁰ Z bridkostjo v duši je molila h Gospodu in silno jokala. ¹¹ Naredila je zaobljubo in rekla: »Gospod nad vojskami, če se boš hotel ozreti na stisko svoje dekle in se me boš spomnil in ne boš pozabil svoje dekle ter boš dal svoji dekli potomca, ga bom darovala Gospodu za vse dni njegovega življenja in britev naj ne pride na njegovo glavo.« ¹² In ko je dolgo molila pred Gospodom, je Éli pazil na njena usta. ¹³ Ana je govorila v svojem srcu, samo njene ustnice so se premikale, njenega glasu pa ni bilo slišati, zato jo je Éli imel za pijano. ¹⁴ Éli ji je torej rekel: »Doklej boš pijana? Strezni se od svojega vina!« ¹⁵ Ana je odgovorila: »Ne, moj gospod! Žena potrtega duha sem. Vina in opojne pijače nisem pila, temveč sem izlila svojo dušo pred Gospodom. ¹⁶ Nikar ne imej svoje dekle za ničvrednico, kajti iz prevelike žalosti in bridkosti sem doslej govorila.« ¹⁷ Éli je odgovoril in rekel: »Pojdi v miru! Bog Izraelov naj ti izpolni željo, ki si jo od njega želela.« ¹⁸ Rekla je: »O da bi tvoja služabnica našla milost v tvojih očeh!« In žena je šla svojo pot, jedla je in njen obraz ni bil več potrt. ¹⁹ Zjutraj so zgodaj vstali, padli pred Gospodom na kolena, potem so se vrnili in prišli v svojo hišo v Ramo. Elkaná je spoznal svojo ženo Ano in Gospod se je je spomnil. ²⁰ Ko so pretekli dnevi, je Ana spočela in rodila sina. In dala mu je ime Samuel, ker je rekla: »Od Gospoda sem ga želela.« ²¹ Mož Elkaná je tedaj šel gor z vso svojo hišo, da bi daroval Gospodu praznično klavno daritev in svoj zaobljubni dar. ²² Ana pa ni šla, rekla je namreč svojemu možu: »Ko bom otroka odstavila, ga pripeljem, da se pokaže pred Gospodovim obličjem in ostane tam za vedno.« ²³ Njen mož Elkaná ji je rekel: »Stori, kar je dobro v tvojih očeh. Ostani, dokler ga ne odstaviš. Gospod pa naj izpolni svojo besedo.« Žena je ostala in dojila svojega sina, dokler ga ni odstavila. ²⁴ Ko ga je odstavila, ga je peljala s seboj s triletnim juncem vred, s škafom moke in mehom vina; pripeljala ga je v Gospodovo hišo v Šilu, čeprav je bil deček še mlad. ²⁵ Zaklali so junca in pripeljali dečka k Éliju. ²⁶ Rekla je: »O, moj gospod! Kakor živi tvoja duša, moj gospod, jaz sem žena, ki je tukaj pri tebi stala in molila h Gospodu. ²⁷ Za tega dečka sem molila in Gospod mi je izpolnil mojo željo, ki sem jo od njega želela. ²⁸ Pa tudi jaz sem ga zaželela Gospodu; vse dni, ki jih bo živel, naj bo zaželen Gospodu.«In padel je tam na kolena pred Gospodom.

Poglavje 2

¹ Tedaj je Ana molila s temi besedami:
»Moje srce se raduje v Gospodu,
moj rog se dviga v Gospodu.
Zdaj lahko odpiram usta proti svojim sovražnikom,
zakaj veselim se tvoje pomoči. ² Nihče ni svet kakor Gospod,
zakaj nikogar ni razen tebe,
ni je Skale, kakor je naš Bog. ³ Ne govorite tako ošabno,
iz vaših ust naj izgine predrznost!
Zakaj Gospod je vsevedni Bog,
pri njem se tehtajo dejanja. ⁴ Lok močnih se zlomi,
slabotni pa se opasujejo z močjo. ⁵ Siti se udinjajo za kruh,
lačni pa delo odlagajo.
Nerodovitna rodi sedemkrat,
mati z mnogimi otroki obnemore. ⁶ Gospod jemlje in daje življenje,
vodi v podzemlje in vzdiguje iz njega. ⁷ Gospod deli uboštvo in bogastvo,
ponižuje, pa tudi povišuje. ⁸ Iz prahu vzdigne neznatnega,
iz blata potegne ubogega,
da ju posadi med kneze
in jima odkaže častni sedež.
Zares, Gospodovi so stebri zemlje,
nanje je postavil zemeljski krog. ⁹ Korake svojih zvestih varuje,
hudobni pa izginejo v temi,
zakaj človek ne bo uspel s silo. ¹⁰ Kateri se upirajo Gospodu, bodo strti,
nanje bo grmel z neba.
Gospod bo sodil vso zemljo;
moč bo podelil svojemu kralju
in vzdignil rog svojemu maziljencu.« ¹¹ Elkaná je šel v svojo hišo v Ramo, deček pa je služil Gospodu pred obličjem duhovnika Élija. ¹² Élijeva sinova pa sta bila ničvredneža; nista hotela poznati Gospoda ¹³ in ne pravice duhovnikov do ljudstva. Kadar je kdo daroval klavno daritev, je prišel duhovnikov služabnik, ko se je meso kuhalo, s trirogljatimi vilicami v roki. ¹⁴ Dregal je v kotel ali lonec, v ponev ali skledo: vse, kar je z vilicami vzdignil, je vzel duhovnik zase. Tako sta počenjala z vsemi Izraelci, ki so prihajali tja v Šilo. ¹⁵ Celo preden so zažgali tolščo, je prišel duhovnikov služabnik in rekel možu, ki je daroval: »Daj meso, da ga spečem za duhovnika! Ne bo vzel od tebe kuhanega mesa, ampak surovo.« ¹⁶ Če mu je mož rekel: »Najprej naj se sežge tolšča, potem si vzemi, kar ti duša poželi,« je rekel: »Ne, takoj daj! Sicer si vzamem s silo.« ¹⁷ Greh mladeničev je bil zelo velik pred Gospodovim obličjem, kajti ta moža sta prezirala Gospodovo daritev. ¹⁸ Samuel pa je služil pred Gospodovim obličjem, deček, opasan s platnenim efódom. ¹⁹ Njegova mati mu je vsako leto napravila majhno suknjo in mu jo prinesla, ko je prišla s svojim možem darovat praznično klavno daritev. ²⁰ Éli je blagoslavljal Elkanája in njegovo ženo, rekoč: »Gospod naj ti dá zarod od te žene namesto zaželenega, ki je bil zaželen Gospodu.« Nato sta šla v svoj kraj. ²¹ Zares, Gospod je obiskal Ano; spočela je in rodila tri sinove in dve hčeri. Deček Samuel pa je rastel pri Gospodu. ²² Éli se je zelo postaral. Slišal je vse, kar sta počenjala njegova sinova z vsem Izraelom, in da sta ležala z ženskami, ki so služile pri vhodu v shodni šotor. ²³ Rekel jima je: »Zakaj počenjata take reči? Od vseh ljudi slišim o teh vajinih hudobijah. ²⁴ Nikar, moja sinova, kajti ni dobro, kar slišim, da zavajata Gospodovo ljudstvo. ²⁵ Če se kdo pregreši proti človeku, se more zanj zavzeti Bog; če pa se kdo pregreši proti Gospodu, kdo se bo zavzel zanj?« Toda nista poslušala glasu svojega očeta, kajti Gospod ju je hotel usmrtiti. ²⁶ Deček Samuel pa je vedno bolj rastel in postajal priljubljen tako pri Gospodu kakor pri ljudeh. ²⁷ Tedaj je prišel Božji mož k Éliju in mu rekel: »Tako govori Gospod: Ali se nisem razodel hiši tvojega očeta, ko so bili v Egiptu podložni faraonovi hiši? ²⁸ Izbral sem ga izmed vseh Izraelovih rodov sebi za duhovnika, da bi se dvigal k mojemu oltarju, sežigal kadilno daritev in nosil efód pred mojim obličjem. Hiši tvojega očeta sem izročil vse žgalne daritve Izraelovih sinov. ²⁹ Zakaj torej teptate mojo klavno in jedilno daritev, ki sem ju določil za svoje prebivališče? Zakaj ceniš svoja sinova bolj kot mene, da se redite z najboljšimi deli vseh jedilnih daritev mojega ljudstva Izraela? ³⁰ Zato tako govori Gospod, Izraelov Bog: Res sem rekel: Tvoja hiša, hiša tvojega očeta, ti bodo hodili pred mojim obličjem na veke. Toda zdaj, govori Gospod, nikakor ne! Kajti tiste, ki me častijo, častim, kateri pa me zaničujejo, bodo osramočeni. ³¹ Glej, pridejo dnevi, ko bom odsekal tvojo roko in roko hiše tvojega očeta, tako da ne bo več starca v tvoji hiši. ³² Potem boš kot ljubosumen nasprotnik gledal na vse, kar se bo dobrega godilo Izraelu, a v tvoji hiši ne bo starca nikoli več. ³³ Slehernega pa ti ne bom iztrebil izpred svojega oltarja, zato da bom slabil tvoje oči in pustil medleti tvojo dušo, a večina tvoje hiše bo pomrla v moški dobi. ³⁴ To pa ti bodi znamenje, ki bo prišlo nad oba tvoja sinova, Hofníja in Pinhása: oba bosta umrla isti dan. ³⁵ Potem si povzdignem zvestega duhovnika, ki bo delal po mojem srcu in po moji duši. Sezidam mu trajno hišo, da bo vedno hodil pred mojim maziljencem. ³⁶ Kdor koli od tvoje hiše bo še ostal, se mu bo prišel klanjat za srebrn novec ali za hlebec kruha ter bo rekel: ›Pripusti me, prosim, h kaki duhovniški službi, da bom imel košček kruha za jed.‹«

Poglavje 3

¹ Deček Samuel pa je služil Gospodu pred Élijevim obličjem. Tiste dni je bila Gospodova beseda redka, videnje ni prodrlo skozi. ² Tistega dne je Éli spal na svojem prostoru; njegove oči so začele pešati, ni mogel videti. ³ Božja svetilka še ni ugasnila in Samuel je spal v Gospodovem svetišču, kjer je bila Božja skrinja. ⁴ Tedaj je Gospod poklical Samuela. »Tukaj sem,« je rekel. ⁵ Tekel je k Éliju in rekel: »Tukaj sem, kajti klical si me.« »Nisem klical,« je rekel, »vrni se, spi!« Šel je in zaspal. ⁶ Gospod pa je spet poklical Samuela. Samuel je vstal, šel k Éliju in rekel: »Tukaj sem, kajti klical si me.« »Nisem klical, moj sin,« je rekel, »vrni se, spi!« ⁷ Samuel namreč še ni poznal Gospoda in Gospodova beseda se mu še ni razodela. ⁸ Gospod pa je spet, tretjič, poklical Samuela. Vstal je, šel k Éliju in rekel: »Tukaj sem, kajti klical si me.« Tedaj je Éli spoznal, da Gospod kliče dečka. ⁹ In Éli je rekel Samuelu: »Pojdi, spi! In če te bo poklical, reci: ›Govôri, Gospod, kajti tvoj hlapec posluša.‹« In Samuel je šel ter zaspal na svojem prostoru. ¹⁰ Tedaj je prišel Gospod, se ustavil in zaklical kakor prej: »Samuel, Samuel!« Samuel je rekel: »Govôri, kajti tvoj hlapec posluša.« ¹¹ In Gospod je rekel Samuelu: »Glej, storil bom v Izraelu nekaj, da bo vsakomur, ki bo o tem slišal, zvenelo v obeh ušesih. ¹² Tisti dan bom izpolnil nad Élijem od začetka do konca vse, kar sem govoril proti njegovi hiši. ¹³ Povedal sem mu, da bom za vedno kaznoval njegovo hišo zaradi pregrehe, za katero je vedel, kajti njegova sinova sta prezirala Boga, pa ju ni grajal. ¹⁴ Zato sem prisegel Élijevi hiši: Nikdar ne bo izbrisana krivda Élijeve hiše ne s klavnimi ne z jedilnimi daritvami!« ¹⁵ Samuel je spal do jutra, nato je odprl vrata Gospodove hiše. A Samuel se je bal Éliju povedati o videnju. ¹⁶ Éli je poklical Samuela in rekel: »Samuel, moj sin!« Rekel je: »Tukaj sem.« ¹⁷ Pa je rekel: »Kakšna je beseda, ki ti jo je govoril? Nikar mi ne prikrivaj! Tako naj ti stori Bog in tako doda, če mi prikriješ kaj od besede, ki ti jo je govoril!« ¹⁸ Samuel mu je povedal vse besede in mu ni nič prikril. Éli je rekel: »On je Gospod. Naj stori, kar je dobro v njegovih očeh.« ¹⁹ Samuel pa je rastel in Gospod je bil z njim in ni pustil, da bi katera od njegovih besed padla na tla. ²⁰ Ves Izrael od Dana do Beeršébe je spoznal, da je Samuel potrjen za Gospodovega preroka. ²¹ Gospod se je ponovno prikazoval v Šilu, kajti v Šilu se je Gospod razodeval Samuelu po Gospodovi besedi.