Modrost vabi na gostijo
1 Modrost si je naredila hišo,izklesala si je sedem stebrov.
2 Zaklala je svojo živino, namešala svojega vina
in pogrnila svojo mizo.
3 Razpošilja svoje dekle in kliče
na križiščih utrjenega mesta:
4 »Kdo je preprost? Naj pride sem!«
Temu, ki pogreša razumnost, pravi:
5 »Pridite, jejte moj kruh,
pijte vino, ki sem ga namešala.«
Salomon svari pred posmehljivcem
6 Pustite prostake, da boste živeli,stopajte po poti razumnosti.
7 Kdor vzgaja posmehljivca, si nakopava sramoto,
kdor opominja krivičnika, se omadežuje.
8 Ne opominjaj posmehljivca, da te ne bo sovražil,
opominjaj modrega, da te bo ljubil.
9 Poúči modrega in bo še modrejši,
pojasni pravičnemu in bo pomnožil znanje.
10 Začetek modrosti je strah Gospodov,
spoznanje svetih je razumnost.
11 Kajti po meni se ti pomnožijo dnevi,
se ti podaljšajo leta življenja.
12 Če si moder, si zase moder,
če pa se posmehuješ, boš sam trpel.
Tudi norost vabi na gostijo
13 Gospa norost je živahna,prostaška in ničesar ne ve.
14 Sedi pri vhodu svoje hiše
na prestolu utrjenega mesta
15 in vabi mimoidoče,
ki hočejo naprej po svoji poti:
16 »Kdo je preprost? Naj pride sem!«
Temu, ki pogreša razumnost, pravi:
17 »Ukradena voda je sladka,
skriven kruh je dober.«
18 Ta pa ne spozna, da so tam pokojni,
njeni gostje so v globinah podzemlja.
Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije