Tretji Elifázov govor: Elifáz udari zadnjič in se poslovi

Jobove domnevne krivde

1 Nato je spregovoril Elifáz Temánec in rekel:
2 Ali more biti človek Bogu v pomoč,
da bi mu pomagal s svojo dojemljivostjo?
*
3 Mar ima Mogočni korist, če si pravičen,
ali ima dobiček, če izpopolniš svoje poti?
4 Ali te zaradi tvojega strahu opominja,
prihaja s teboj na sodbo?
5 Kaj ni velika tvoja hudobija
in ni konca tvojih krivd?
6 Rubil si brez vzroka svoje brate,
jim do nagega slačil obleko.
7 Utrujenemu nisi dal vode
in lačnemu si kratil kruh.
8 Človeku s trdim laktom je pripadala dežela,
z osornim obrazom je prebival v njej.
9 Vdove si odpuščal prazne
in trdi lakti so pestili sirote.
*
10 Zato so zanke okrog tebe,
straši te osupljiva groza
11 ali tema, da ne vidiš,
in poplava vode te zagrinja.

Bog vidi vse

12 Mar ni Bog visoko na nebu?
Glej zvezde v zenitu, kako visoko so!
13 Zato si mislil: »Kaj Bog ve!
Ali more soditi skoz oblake?
14 Oblaki ga zastirajo, da nič ne vidi,
saj se sprehaja nad nebesnim obokom.«
15 Ali se hočeš držati poti davnine,
po kateri so nekdaj hodili zlobni ljudje,
16 ki jih je odneslo pred časom
in je povodenj spodkopala njihov temelj,
*
17 ki so Bogu govorili: »Pojdi od nas!«
in: »Kaj jim more storiti Mogočni!«
*
18 Čeprav je on polnil njihove hiše!
Mišljenje krivičnih mi je tuje!
*
19 Pravični gledajo in se veselijo,
zasmehuje jih nedolžni:
20 Resnično, naši nasprotniki so uničeni,
ogenj je požrl njihov ostanek.

Elifáz se miroljubno poslovi

21 Spravi se vendar z njim in se pomiri,
tako bo k tebi prišla sreča!
22 Sprejmi vendar pouk iz njegovih ust,
vzemi si k srcu njegove besede!
23 Če se boš vrnil k Mogočnemu, si boš opomogel,
odgnal boš krivico daleč od svojega šotora.
24 Imej suho zlato za prah,
ofírsko zlato za kamne iz potoka.
25 Mogočni bo tvoje suho zlato,
tvojega srebra bo na kupe.
26 Tedaj se boš veselil nad Mogočnim
in vzdigoval k Bogu svoje obličje.
27 Prosil ga boš in te bo uslišal,
izpolnjeval boš svoje zaobljube.
28 Kar koli boš sklenil, boš dosegel
in luč bo svetila na tvojih poteh.
29 Ker so poniževali, si rekel: »Ošabnost!«,
toda tistega, ki je pobešenih oči, rešuje.
30 Reševal bo tega, ki ni nedolžen,
in rešen bo po čistosti tvojih rok.