Salomonov govor
3 Nato se je kralj obrnil in blagoslovil ves Izraelov zbor, ki je medtem stal. 4 Rekel je: »Slavljen, Gospod, Izraelov Bog, ki je s svojimi usti govoril mojemu očetu Davidu in s svojimi rokami izpolnil obljubo: 5 ›Od dneva, ko sem izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovske dežele, si nisem iz nobenega Izraelovega rodu izbral mesta, kjer bi se sezidala hiša, da bi tam bilo moje ime. Tudi nisem nikogar izbral za vladarja nad svojim ljudstvom Izraelom. 6 Pač pa sem izbral Jeruzalem, da bo v njem moje ime, in Davida sem izbral, da bi bil na čelu mojega ljudstva Izraela.‹ 7 Moj oče David je sicer imel namen zidati hišo imenu Gospoda, Izraelovega Boga. 8 Toda Gospod je rekel mojemu očetu Davidu: ›Imel si namen zidati hišo mojemu imenu. Lepo, da si imel ta namen! 9 Vendar te hiše ne boš zidal ti, ampak tvoj sin, ki se ti bo rodil; on bo zidal hišo mojemu imenu.‹ 10 Gospod je izpolnil obljubo, ki jo je dal: jaz sem stopil na mesto svojega očeta Davida in sedim na Izraelovem prestolu, kakor je Gospod obljubil. Sezidal sem hišo imenu Gospoda, Izraelovega Boga, 11 in tja postavil skrinjo, v kateri je Gospodova zaveza, ki jo je sklenil z Izraelovimi sinovi.«Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije