1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16
26 Tisti izmed tujcev, ki so se rešili, so šli povedat Liziju vse, kar se je zgodilo. 27 To, kar je slišal, ga je strašno potrlo, ker se z Izraelom ni zgodilo tako, kakor je hotel, ampak se je vse obrnilo drugače, kakor je ukazal kralj. *

Juda premaga Lizija

(2 Mkb 11,1–12)

28 Naslednje leto pa je Lizija zbral šestdeset tisoč izbranih mož in pet tisoč konjenikov, da bi se bojeval proti Judom. 29 Prišli so v Idumejo in se utaborili pri Bet Curu. Juda jim je šel nasproti z deset tisoč možmi. 30 Ko je zagledal to mogočno vojsko, je molil z besedami: »Slavljen si, o rešitelj Izraela, ki si z roko svojega služabnika Davida strl napad velikana ter predal taborišče tujerodcev v roke Savlovemu sinu Jonatanu in njegovemu pribočniku. 31 Tako tudi daj tole vojsko v roke svojega naroda Izraela, da se bodo sramovali svoje pehote in konjenice. 32 Navdaj jih s strahopetnostjo, ohrômi njihov predrzni nalet in naj se sesujejo v svojem porazu. 33 Pobij jih na tla z mečem tistih, ki te ljubijo, da te bodo vsi, ki poznajo tvoje ime, slavili z zahvalnimi pesmimi.« 34 Spopadli so se in od Lizijeve vojske je v boju na nož padlo približno pet tisoč mož. 35 Ko je Lizija videl, kako je bila njegova vojska pognana v beg, Judova pa se je izkazala s pogumom, in kako so bili Judovi možje pripravljeni junaško živeti ali junaško umreti, je odrinil v Antiohijo. Tam je zbiral plačance, da bi se z večjo močjo vrnil v Judejo.