1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
Grešniki drsijo v pogubo
1 Ne želi si kopice nekoristnih otrok,ne veseli se brezbožnih sinov.
2 Čeprav bi jih bilo še toliko, jih ne bodi vesel,
če v njih ni strahu Gospodovega.
3 Ne zanašaj se na njihovo življenje,
ne računaj na njih številčnost,
zakaj en sam velja kakor tisoč
in boljše je umreti brez otrok, kakor imeti brezbožne otroke.
(Prezgodaj se boš namreč kesal,
prav kmalu boš spoznal njihov konec.)
4 En sam pameten človek namreč lahko poseli mesto z ljudmi,
rod nepostavnežev pa ga bo opustošil.
5 Veliko takega so videle moje oči,
a še za hujše kot to je slišalo moje uho.
6 V zboru grešnikov se bo vnel ogenj,
nad nepokornim ljudstvom se je vnela jeza.
7 Ni odpustil starodavnim velikanom,
upornikom, ki so se zanašali na svojo moč.
8 Ni prizanesel Lotovim someščanom,
ki so se mu zagnusili zaradi svojega napuha.
9 Ni se usmilil pogubi zapisanega ljudstva,
zaradi lastnih grehov so bili iztrebljeni.
(Vse to je storil zakrknjenim narodom,
niti množica njegovih svetih ga ni mogla preprositi.)
10 Ni prizanašal šeststo tisoč bojevnikom,
ki so bili uničeni zaradi zakrknjenosti svojega srca.
(Bičal jih je, božal, tepel in celil,
z usmiljenjem in strogostjo jih je Gospod varoval.)
11 Če bo torej trdovraten le en sam,
bo čudež, če bo ostal brez kazni.
V njem sta namreč usmiljenje in jeza,
silno je usmiljen, a tudi jeza mu prekipi.
* 12 Kakor je veliko njegovo usmiljenje, je velika tudi njegova strogost,
človeka bo sodil po njegovih dejanjih.
13 Grešnik ne bo ušel s svojim ropom,
pobožni pa ne bo zaman stanoviten v trpljenju.
* 14 Naredil bo prostor za vsako usmiljenje,
vsak bo prejel po svojih dejanjih.
15 (Gospod je pustil, da je faraon zakrknil, zato ga ni spoznal
in ni razumel njegovih posegov z neba.
16 Njegovo usmiljenje je očitno vsemu stvarstvu,
Adamu je predložil svetlobo in mrak.)
*
Bog vidi vse
17 Nikar ne reci: »Pred Gospodom se bom skril,kdo se bo zame zmenil z višav?
V gneči bom ostal neopazen,
kaj je pač moja duša v neizmernem stvarstvu?«
* 18 Glej, nebo in nebesa nebes,
brezno in zemlja se streseta ob njegovem pogledu.
(Ves svet je nastal in nastaja po njegovi volji.)
19 Gore in temelji zemlje
hkrati vztrepetajo, samo da jih pogleda.
20 Toda srce ne misli na vse to,
kdo se meni za njegova pota?
* 21 Kakor vihar, ki ga nihče ne more videti,
ostane večina njegovih dejanj skritih.
* 22 »Kdo bo oznanil dejanja njegove pravičnosti?
Kdo bo čakal? Odločba je še daleč.
(Preiskava vseh bo šele ob koncu.)«
23 Tako misli tisti, ki je brez razsodnosti,
neumen človek, in tisti, ki zablodi, misli nespametno.
Drugi del
Božja modrost v stvarstvu
24 Poslušaj me, otrok, in sprejmi pouk o védenju,pazi na moje besede v svojem srcu.
25 Po meri ti bom razložil vzgojo,
natančno pojasnil védenje:
26 Od začetka Gospod sodi svoja dela,
že od ustvarjanja jim je dal določene naloge.
* 27 Svoja dela je uredil za večnost
in za vse rodove njihova počela.
Niso trpela lakote, niso se utrudila
in niso pešala v svojem delovanju.
28 Nobeno ni drugemu v napoto
in nikoli ne bodo nepokorna njegovi besedi.
29 Potem se je Gospod ozrl na zemljo
in jo napolnil s svojimi dobrotami.
30 Z vsakovrstnimi živimi bitji je pokril njeno površje,
v katero se morajo vrniti.
Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije