1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
Psalm 9
Bog je rešitelj stiskanih
1 Zborovodju, po »Mut labbén«. Davidov psalm.
2 Gospod, slavil te bom z vsem svojim srcem,
pripovedoval bom o vseh tvojih čudovitih delih.
3 V tebi se bom veselil in ukal,
opeval bom tvoje ime, Najvišji.
4 Ko se moji sovražniki obrnejo nazaj,
se spotaknejo in izginejo izpred tvojega obličja.
5 Zakaj ti si branil mojo pravico in sodbo,
si sédel na prestol, pravični sodnik.
6 Zapretil si narodom, pogubil krivičnika,
njihovo ime si izbrisal na vekov veke.
7 Sovražniki so pokončani, razvaline so za vedno;
izruval si njihova mesta, njih spomin se je izgubil.
8 Toda Gospod prestoluje na veke,
za sodbo je utrdil svoj prestol.
9 On sam bo sodil svet s pravičnostjo,
razsojal med ljudstvi po pravici.
10 Tako je Gospod zatiranemu zavetje,
zavetje v času njegove stiske.
11 Kateri poznajo tvoje ime, zaupajo vate,
kajti ti, Gospod, ne zapustiš njih, ki te iščejo.
12 Igrajte Gospodu, ki ima prestol na Sionu,
oznanjajte med ljudstvi njegova dela,
13 kajti on, ki maščuje prelito kri, se jih je spomnil,
ni pozabil vpitja nesrečnih.
14 Izkaži mi milost, o Gospod,
glej mojo nesrečo zaradi mojih sovražnikov,
ti, ki me vzdiguješ izpred vrat smrti,
15 da bom pripovedoval o vsej tvoji hvali,
ob vratih hčere sionske,
se radoval v tvojem odrešenju.
16 Narodi so se pogreznili v jamo, ki so jo naredili,
v mrežo, ki so jo nastavili, se jim je ujela noga.
17 Gospod se je dal spoznati, pripravil je sodbo;
v delu lastnih rok se je ujel krivičnik. Higajon, Sela.
18 Krivičniki se morajo vrniti v podzemlje,
vsi narodi, ki na Boga pozabljajo.
19 Zakaj ubogi ne bo za vselej pozabljen,
ne upanje nesrečnih za vedno izgubljeno.
20 Vstani, Gospod, ne daj, da prevlada človek,
naj bodo narodi sojeni pred tvojim obličjem.
21 Gospod, položi vanje grozo,
naj narodi vedo, da so umrljivi. Sela. *
Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije