21 Zato se je Gospod razsrdil, ko je to slišal,
ogenj je vzplamenel zoper Jakoba,
da, jeza je vzkipela zoper Izraela. 22 Zakaj v Boga niso verovali
in niso zaupali v njegovo rešitev. 23 Zapovedal je oblakom od zgoraj,
odprl je nebeška vrata. 24 Pustil jim je deževati mano za hrano,
dal jim je nebeškega žita. 25 Človek je jedel kruh močnih,
poslal jim je hrane do sitega.* Gr. kruh angelov .26 Z neba je spustil vzhodnik,
s svojo močjo je pripeljal jug. 27 Dal je, da je padalo meso kakor prah,
krilate ptice kakor pesek na morju. 28 Dal je, da je padalo v sredo tabora,
vse okrog njihovih bivališč. 29 Jedli so in se zelo nasitili,
dal jim je, kar so si poželeli. 30 Niso še potešili svojega poželenja,
jed so imeli še v ustih, 31 že se je zoper nje vzdignila Božja jeza
in pobila najmočnejše med njimi,
na kolena je spravila Izraelove mladeniče. 32 Kljub temu so še vedno grešili,
niso verjeli njegovim čudovitim delom. 33 Zato je storil, da so jim dnevi minevali v prazno,
njihova leta v grozi. 34 Ko jih je pobijal, so ga iskali,
spreobrnili so se in Boga iskali. 35 Spomnili so se, da je Bog njihova skala,
Bog Najvišji njihov rešitelj. 36 Toda prilizovali so se mu s svojimi usti,
varali so ga s svojim jezikom. 37 Njihovo srce ni bilo trdno z njim,
niso verovali v njegovo zavezo. 38 Toda on je usmiljen,
izbrisal jim je krivdo in jih ni uničil,
pogosto je storil, da se je obrnila njegova jeza,
ni prebudil vse svoje srditosti. 39 Spomnil se je: zares, meso so,
dih, ki odhaja in se ne vrača.
Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije